Več znanja za upravljanje voda

Unescova katedra na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je najprej dokaz dobrega dela fakultete doslej, v prihodnje pa prinaša možnost za pridobitev več tujih študentov in predavateljev, pošiljanje slovenskih v tujino in več možnosti za uspeh na razpisih.

Poplave imajo v Sloveniji najvišjo oceno tveganja, zato se Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Univerze v Ljubljani (UL) že vrsto let raziskovalno in strokovno ukvarja z izboljševanjem sistema varstva pred škodljivim delovanjem voda. Uradna umestitev Unescove katedre za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah je tako priznanje za to uspešno delo v preteklosti, je dejal Matjaž Mikoš, predstojnik katedre in dekan FGG, a dodal, da je še bolj obveza za še boljše delo in sodelovanje v prihodnje.

Odpiranje vrat

S katedro bodo po napovedih olajšali sodelovanje med mednarodno priznanimi raziskovalci in učitelji z Univerze v Ljubljani in iz drugih organizacij v Sloveniji ter iz azijsko-pacifiških, afriških, evropskih, severnoameriških in drugih regij sveta. S tem spodbujajo integriran sistem raziskav, usposabljanj, informacij in dokumentacije upravljanja voda na področju zmanjševanja tveganj ob vodnih ujmah. V Sloveniji je to tretja Unescova katedra. Prva je v Postojni, njena tematika je Kras, druga pa na Institutu Jožef Stefan, kjer gre za odprte vire oziroma spletna videopredavanja. Na svetu je v 128 državah približno 700 Unescovih kateder, od tega se jih z vodo ukvarja 48.

Ivan Svetlik, rektor UL, je povedal, da na UL Unescovo katedro vidijo kot organizacijsko obliko, ki bo odpirala vrata. Tako za sodelovanje znotraj UL kot znotraj države in tudi zunaj meja. »Unesco ni katera koli organizacija, njeno ime lahko nosi skupina, ki ima prepoznano kakovost,« je dejal Svetlik. Ime pa daje več prednosti, tudi večje možnosti za pridobitev evropskega denarja, kjer se v razpisih kaže trend medsektorskega in mednarodnega povezovanja.

Le skupaj nam lahko uspe

Uprava za zaščito in reševanje ima v strukturi od 60.000 do 70.000 sodelavcev, predvsem prostovoljcev. Branko Dervodel, namestnik direktorja uprave, je povedal, da so pristojni zlasti za odziv ob naravnih nesrečah, vendar jih zanima tudi zmanjševanje tveganj zanje. Ne nazadnje evropska zakonodaja predvideva pripravo ocen tveganja za naravne nesreče, zdaj pa tudi ocene zmožnosti za obvladovanje njihovih posledic. Lani so države sprejele še nove okoljske cilje, sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč in tudi pariški podnebni sporazum. Poplave imajo po ocenah v Sloveniji najhujše posledice.

Dervodel vidi več možnosti sodelovanja z Unescovo katedro, tako pri skupnih raziskavah in iskanju rešitev kot pri izobraževanju kadrov uprave. Uprava za zaščito in reševanje pa na drugi strani ponuja možnost terenskih vaj in praktičnih izobraževanj. »Naloge, ki so pred Slovenijo, bomo zmogli le skupaj,« meni Dervodel.

Mednarodna veljava

Mikoš je dejal, da bodo k sodelovanju povabili tudi druge strokovnjake UL, ki se ukvarjajo z vsemi razsežnostmi vodnih ujm, ne le gradbenih in tehničnih, temveč tudi, denimo, socioloških, in tuje strokovnjake. Organizirali bodo več dogodkov in aktivnosti, med njimi četrti Svetovni forum o zemeljskih plazovih, ki se ga bo spomladi prihodnje leto udeležilo več sto strokovnjakov. Tudi Unesco čedalje odločneje zahteva, da so v projekte vključene vse dimenzije, da so pristopi celostni.

Poudaril je še, da imajo na FGG dobre študijske programe, izvajajo številne raziskovalne dejavnosti, so vpeti v mednarodne projekte. Fakulteta si prizadeva za sodelovanje z gospodarstvom, v njeni viziji pa je mednarodna prepoznavnost fakultete do leta 2025. FGG ima vse svoje študijske programe prve in druge bolonjske stopnje vpisane v register FEANI (European Federation of National Engineering Associations), zato lahko njihovi diplomanti pridobijo naziv evropski inženir in izkaznico pooblaščenega inženirja, ki ima mednarodno veljavo.

»Unesco skrbi, da je katedra kakovostna, ne daje pa denarja za to,« je povedal Radovan Stanislav Pejovnik, predsednik slovenske nacionalne komisije za Unesco. Neposrednega financiranja iz Unesca tako ni, vsako priznanje pa daje določeno prednost pri kandidiranju na različnih razpisih. »Unesco je trenutno v dokaj težki finančni situaciji. Vrsto programov so morali spremeniti, več so jih opustili, odpustili so tudi veliko ljudi. Vendar bodo najpomembnejši programi ostali,« je zagotovil Pejovnik.