Tiskane izdaje
Ljubljana - Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije se zaradi naglega povečevanja škod po divjadi v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih zavzema za ustrezne spremembe zakonov (o gozdovih in o lovstvu), ki bi omogočile večji odstrel divjadi. Škode po divjadi tako že presegajo dva milijona evrov, pa jih nima kdo plačati, saj lovci denarja nimajo, kot poudarja predsednik združenja Anton Može.
Največ škode povzročijo jelenjad, srnjad in divji prašiči. Samo na Primorskem so gozdovi na nekaterih območjih poškodovani tudi do 50 odstotkov. Divjad obje panjske poganjke, mladice in skorjo, zato je vse več invalidnega in odmirajočega drevja. V združenju opozarjajo, da zaradi naraščajoče škode po divjadi kmetje opuščajo obdelovanje njiv, saj je obramba pridelka na njih tudi z 1,5 metra visoko ograjo prešibka, ker jo jelenjad lahko preskoči. Zato med ukrepi za zmanjšanje škod predlagajo tudi do 50 odstotkov večji odstrel prostoživečih živali, ki povzročajo škodo.
Predstavniki združenja so problematiko prenamnožene divjadi predstavili tudi na današnjem sestanku s predstavniki resornega ministrstva in jim predlagali nekatere možne rešitve. Kot pravijo, se zavedajo, da škode po divjadi najverjetneje ne bo možno poplačati, treba pa jo je vsaj evidentirati in skladno s podatki spremeniti zakonodajo. Ob tem predlagajo tudi spremembe pri urejanju gozdnega roba, saj je ta zaradi zaraščanja vedno bolj zabrisan in omogoča lažji prehod divjadi na travnike in njive.
Na ministrstvu so govorili tudi o pripravi sistemskega zakona o agrarnih skupnostih. V združenju agrarnih skupnosti (povezuje 59 skupnosti, večinoma so s Primorske) s skupnim obsegom 70.000 hektarov površin (travniki, gozdovi, košenine), se zavzemajo za rešitve, s katerimi bi pridobile agrarne skupnosti procesno sposobnost in s katerimi bi zaustavili drobljenje lastniških deležev. Na ministrstvu so jim zagotovili, da bo prvi osnutek zakona pripravljen predvidoma poleti.
