Vegrad skrivaj zadolžil občino Žalec, zdaj jo vsi tožijo

Pred šestimi leti je Žalec za vso Spodnjo Savinjsko dolino z Vegradom sklenil pogodbo, zdaj občino toži tudi Banka Celje.

Objavljeno
21. oktober 2014 18.28
vidic/Janko KOS
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Celje, Žalec - »Terjatev Banke Celje za 321.000 evrov prerekamo, saj gre za kredit, ki ga je Vegrad najel pri banki in zavaroval z bodočo terjatvijo do nas. O tem nas leta 2008 Vegrad ni obvestil in niti del ni opravil,« pravi žalski župan Janko Kos.

Janko Kos je prepričan, da Žalec na račun Vegradovega zadolževanja nikomur ne dolguje ničesar. Toda za približno isti znesek in za isti projekt občino tožijo trije: Banka Celje želi unovčiti Vegradovo garancijo, Vegrad v stečaju hoče denar za poplačilo kasneje razvezane pogodbe, Vegradovi podizvajalci pa prav tako menijo, da jih mora plačati Žalec.

Pogodba za gradnjo 28 kilometrov kanalizacije

Včeraj se je v Celju pred sodnikom Dušanom Erjavcem nadaljevala obravnava zahtevka Banke Celje do občine zaradi evropsko sofinanciranega in nekaj več kot deset milijonov evrov vrednega projekta gradnje kanalizacije v šestih občinah Spodnje Savinjske doline, katerega nosilec je bil Žalec.

Pred šestimi leti je Žalec v svojem in v imenu občin Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko z Vegradom sklenil pogodbo za gradnjo 28 kilometrov kanalizacije v Spodnji Savinjski dolini. Zaradi zamude pri izvedbi in stečaja Vegrada so pogodbo prekinili. Dela sta dobila CM Celje in Plima, a je bila zaradi stečaja prekinjena tudi pogodba s CM Celje in gradnjo je dokončala Plima.

»Ni poročila o opravljenih delih«

Vmes je Vegrad bodočo terjatev do občine Žalec odstopil Banki Celje, ki zdaj od občine zahteva 321.000 evrov. Odvetnik občine Marko Savinek pravi, da je Žalec za zavarovanje izvedel šele, ko je Vegrad že odšel z gradbišča. Savinek pojasnjuje, da je občina Vegradu že pred tem plačala vsa opravljena dela, z vsemi zadržanimi sredstvi pa je novemu izvajalcu plačal odpravo Vegradovih napak.

Pravni zastopnik Banke Celje, odvetnik Robert Preininger, temu oporeka in pravi, da ni končnega poročila o opravljenih delih in da bo treba natančno ugotoviti, kaj je bilo in kaj ne ali pa je bilo slabo narejeno do takrat, ko je Vegrad odšel z gradbišča. A končnega obračuna menda ne more biti, ker še niso rešene tožbe Vegradovih podizvajalcev proti občini.

Savinek namreč pravi, da zahtevek Banke Celje za več kot 300.000 evrov do občine Žalec v zvezi z istim projektom in istimi deli ni edini. Za prav ta znesek občino toži tudi stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril, čeprav je Banki Celje v postopku stečaja za enak znesek priznala ločitveno terjatev. Obenem za neplačane terjatve do Vegrada občino tožijo še nepoplačani nekdanji Vegradovi podizvajalci pri gradnji kanalizacije doline. O tem, ali je Žalec še kaj dolžan in komu, bo odločilo sodišče.