Velik posel, imenovan šolske potrebščine

Pred 1. septembrom v knjigarnah še vedno ni nekaterih gradiv. Do začetka pouka je bilo prodanih le 15 % gradiv.

Objavljeno
29. avgust 2016 18.52
Nakupovanje učbenikov in šolskih potrebščin v Ljubljani, 29. avgusta 2016 [učbeniki,šolske potrebščine,šola,učenci,Ljubljana]
Saša Bojc
Saša Bojc

Čeprav so torbe in nahrbtniki večine osnovnošolcev (skoraj) že pripravljeni, se sezona kupovanja šolskih gradiv in potrebščin še ni končala. Naval v knjigarnah je po izkušnjah knjigarnarjev pričakovati tudi v prvih dveh septembrskih tednih, ko bodo starši dokupovali še manjkajoče reči, srednješolci pa se bodo po nakupih šele odpravili, saj bodo pri prvih urah posameznih predmetov v teh dneh izvedeli, kaj potrebujejo.

Čeprav se, kot poudarjajo tako pri Mladinski knjigi kot Državni založbi Slovenije (DZS), glavnina nakupov šolskega gradiva začne po 15. avgustu in vrhunec doseže zadnje dni pred začetkom pouka, vsakokratni pogled v knjigarne v središču Ljubljane od tedaj ni vselej postregel s podobami čakajočih v vrstah. Gneča se pojavlja v valovih, so nam zaupali v ljubljanski knjigarni Konzorcij. Tudi tisti hip tisto sobotno dopoldne ni bilo gneče pa tudi kupci, ki so stali v vrsti pred blagajno, le niso vsi kupovali šolskih potrebščin.

Odvisno od učiteljev

Črnolasa prodajalka je mami in hčeri, bodoči prvošolki, svetovala pri nakupu šolske torbice. Njen nasvet, naj vzameta vijoličast nahrbtnik s svetlečim delfinčkom, ki je poleg peresnice vključeval še priročno športno torbo z dvema ročajema, sta sprejeli, z desetodstotnim popustom pa sta zanj odšteli 107 evrov. Mnogo več časa je za prinašanje na kup vsega potrebnega s treh seznamov porabila njena sodelavka, ki se je posvečala petčlanski družini. Ta je iz knjigarne odšla s tremi velikimi vrečami knjig, zvezkov in tudi nekaj drugimi potrebščinami za bodočega četrtošolca, sedmošolca in osmošolko ter večkrat prepognjenim računom, ki se je končal pri 625 evrih. Kot je povedala njihova mama, ki ni želela razkriti imena, nakupa še niso končali, saj v tej knjigarni vsega niso imeli na zalogi. »Malo mi gre na živce, ker nismo vsega dobili na enem mestu, tolažilno je edino to, da je knjigarna v Nebotičniku tako blizu. Kupiti moramo še tri učbenike v vrednosti okoli 40 evrov,« je komentirala sogovornica in dodala, da bodo po hitrih izračunih še za vse preostalo, s čimer bo svoje otroke opremila za to šolsko leto, zapravili okoli tisoč evrov. »Letos smo ta nakup kar malo odlagali, takoj po šoli pa se ga nikoli ne lotimo, ker si želimo oddahniti od starega šolskega leta. Presenečena in zadovoljna sem, da zdajle ni bilo gneče. Vseeno smo za nakup porabili dobro uro in moram izreči kar nekaj kritičnih besed na račun seznamov gradiv, ki smo jih dobili v šoli. V njih so zapisane napačne kode, potem pa se prodajalke mučijo, da najdejo tisto, kar otroci potrebujejo,« je povedala sogovornica. Njeni otroci so razkrili, da šole ne čakajo težko in da so bile počitnice prekratke pa tudi priprave in zavijanja knjig se ne veselijo najbolj. In kakšne zvezke so si izbrali? »Meni so najlepši in najbolj uporabni enobarvni zvezki na špiralo, letos pa si želim tudi svoje učbenike, da bom med učenjem lahko podčrtala pomembnejše reči,« je odgovorila najstarejša med tremi, najmlajši pa je povedal, da si je za četrti razred izbral zvezke s panoramami mest.

Kot je v kratkem pogovoru poudarila druga mama, prav tako treh otrok, je letos za delovne zvezke, zvezke in druge potrebščine bodočih dveh četrtošolk in sedmošolca porabila okoli 300 evrov, kar je manj kot leto prej. »Za vsakega otroka je bilo okoli 100 evrov, tudi za sina sedmošolca. Letos potrebuje manj delovnih zvezkov, za dekleti pa so predpisani delovni zvezki druge založbe kot lani. Končni strošek je zelo odvisen od tega, kaj zahtevajo učitelji,« je povedala in dodala, da se po nakupih za novo šolsko leto vselej odpravi proti koncu avgusta in vse kupi na enem mestu – v knjigarni, prav zadnje avgustovske dni pa izkoristi tudi posebne popuste, s katerimi v prodajalnah DZS znižajo cene nahrbtnikov. Opomnila je, da je treba veliko mnogo potrebščin kupiti tudi med šolskim letom, zlasti barvice, tempera barvice in copate, privarčevati pa da je mogoče tudi tako, da vsako leto pač ne kupiš nove šolske torbe.

S popusti do zmanjševanja gneče

V zadnjih letih večje verige knjigarn prav v izogib gneči spodbujajo kupce k zgodnejšim nakupom s popusti že konec junija, toda kot opaža vodja knjigarne Mladinske knjige v Nebotičniku Tanja Vilfan Intihar, junija in julija šolska gradiva in potrebščine kupujejo zlasti starši učencev prve triade in še posebej bodočih prvošolčkov, po 20. avgustu pa je pred blagajnami največ staršev otrok druge in tretje triade. »V teh avgustovskih dneh so kupci enakovredno porazdeljeni čez cel teden, največja gneča pa zavlada med 10. in 16. uro. Tedaj nakupujejo starši, ki še imajo dopust, pa tudi zaposleni med odmorom za malico. Dokler se proti večeru v mesto ne vrnejo tisti, ki so po službi odšli domov na kosilo, zavlada malo zatišja. Se pa kupci zelo ravnajo tudi po vremenu. Če je zelo vroče, pogosteje pridejo bodisi zjutraj bodisi zvečer,« razkriva sogovornica. Dodaja, da do začetka pouka 1. septembra zabeležijo le 15 odstotkov prodaje srednješolskih gradiv, s kolegi pa bodo z delom povsem zasuti še prva dva septembrska tedna, ko bodo sezname učbenikov sestavili tudi srednješolci. Tedaj se srednješolci zgrnejo v knjigarne po koncu pouka okoli 12. ure, gneča pa vlada še vse popoldne, ko po manjkajoče potrebščine ali knjige prihajajo tudi starši osnovnošolcev.



Vse več kupcev v zadnjih letih izkoristi tudi možnost, da oddajo seznam ter se po gradivo vrnejo po končanem dopustu oziroma ko je na voljo že vse gradivo, dodaja njen sodelavec, samostojni knjigarnar Damjan Rohan. Največ težav imajo prav z nepopolnimi seznami oziroma neustreznimi kodami učbenikov in delovnih zvezkov, ki zmedejo starše. Druga velika težava, ki se ponavlja vsako leto, je, da nekaterih učbenikov in delovnih zvezkov tik pred začetkom pouka še sploh ni iz tiskarn, kar po besedah Rohana kaže predvsem na pomanjkljivo komunikacijo med založniki in šolami. Založniki šolam ne priskrbijo vseh podatkov - kod, šole pa ne natančnega števila učencev, ki bodo uporabljale določene učbenike in delovne zvezke. Toda kot dodajajo v knjigarni v Nebotičniku, so založniki zagotovili, da bodo nova manjkajoča gradiva izšla do danes, nekatera gradiva, ki gredo v ponatis, pa da bodo na voljo po 15. septembru.

Delo se začne povečevati že konec maja


Na novo šolsko leto se v knjigotrštvu začnejo pripravljati že konec maja, ko začnejo s šolskim gradivom polniti knjigarne. Tudi Gregor Božnik iz maloprodaje DZS, natančneje vodja področja Divizija Trgovina, pritrjuje, da se pri tem ravnajo po seznamih, ki jih izdajo šole in nakupovalnih navadah kupcev, ki pa se razlikujejo od poslovalnice do poslovalnice. »V večjih mestih po nakupih prihajajo tudi kupci od drugod, kar posledično pomeni, da moramo imeti mnogo širši nabor delovnih zvezkov, da zadostimo povpraševanju, poleg tega pa se v vsaki poslovalnici ravnamo tudi glede na šole v neposredni okolici,« pojasnjuje. To, da pred začetkom pouka nekaterih naslovov še ni na voljo, pa je po njegovih opažanjih vse redkejši pojav. Največkrat je vzrok nepripravljenost založnikov na povečano povpraševanje in zavlačevanje s tiskom zaradi finančnih vzrokov, kar pa utegne povzročiti veliko slabe volje, pravi Božnik.

Kako pa to sprejemajo kupci? Kot odgovarjata Tanja Vilfan Intihar in Damjan Rohan iz knjigarne v Nebotičniku, ki sta z njimi vsak dan v neposrednem stiku, so povečini že vajeni tega pojava in so z njim sprijaznjeni, češ, če delovnega zvezka ne bodo imeli tudi sošolci, potem to ni tako hudo. »Več slabe volje, ki smo jo deležni predvsem prodajalci, je na račun stroškov, povezanih s šolo, poleg tega marsikateri delovni zvezek, ki ga je treba kupiti, konec leta ostane na pol izpolnjen ali pa ga učenci sploh ne doprejo. Starši se pritožujejo tudi nad tem, da imajo otroci zlasti nižjih razredov predpisane tudi zvezke in da si ne morejo izbrati tistih, ki so jim všeč, četudi imajo enak razmak med črtami. Zelo pa se pritožujejo tudi nad e-gradivom, saj marsikdo doma nima računalnika in morajo zato otroci e-naloge reševati še po pouku v šolski knjižnici. Mislim, da je preveč kompliciranja, zlasti pri šolskih gradivih za nižjo stopnjo. Zakaj je treba imeti za en razred delovni zvezek z istim naslovom v štirih izdajah? Zato je priprava gradiva za srednješolce, za nas prava milina,« še doda sogovornica.

Toda nakupovanje delovnih zvezkov in učbenikov sredi septembra za nekaj časa le ponikne - do prvih ocen novembra in decembra, razkrivata sogovornika. »Takrat se znova poveča število kupcev, ki pridejo kupit delovni zvezek, češ, naš šolar pa prepočasi piše in brez njega ne more slediti pouku, potem je treba kupiti nove zvezke, ker so prve že popisali, pred koncem šolskega leta pa se prodaja spet poveča bodisi zato, ker so otroci učbenike iz šolskega sklada izgubili ali pa ker ji zaradi neizpolnjenega delovnega zvezka učitelji ne morejo zaključiti ocene,« pojasnjuje Tanja Vilfan Intihar. Kljub učbeniških skladom pa se vse več staršev odloča tudi za nakup učbenikov, saj so tiste, ki so na voljo za izposojo, v vedno slabšem stanju, v njih pa se tudi ne sme nič dopisovati.



Po živila pa še po zvezke

Kot razkriva Katja Kovač, vodja programa Knjigotrštvo pri Mladinski knjigi, vse več njihovih kupcev nakup šolskih gradiv in potrebščin zaradi priročnosti opravi v njihovih poslovalnicah v trgovskih centrih, ki so odprte tudi ob sobotah in nedeljah ter v poznejših večernih urah. Zato so bolj oblegane tudi konec tedna. Podobno opaža tudi Gregor Božnik iz DZS, ki dodaja, da so med njihovimi sedmimi ljubljanskimi knjigarnami in papirnicami najbolj obremenjene prav tiste v BTC (oziroma Letališki) ter v nakupovalnem središču v Šiški. Tam so nakupi tudi bolj enakomerno razporejeni čez teden, torej tudi konec tedna.

Šolske potrebščine so nedvomno velik posel, zato so svojo priložnost na tem področju v zadnjih letih vidno zagrabili tudi v večjih verigah supermarketov. Tudi v njih se že junija povečajo priložnostni oddelki z nahrbtniki, peresnicami, zvezki, barvicami, ..., kupce pa privabljajo s priložnostnimi nakupovalnimi katalogi in popusti. Povečano ponudbo šolskih potrebščin, denimo, v Mercatorju načrtujejo že v začetku koledarskega leta ter jo prilagajajo trendom in željam kupcem. »Opažamo, da mnogo kupcev tudi nakupe za šolo porazdeli na daljše obdobje, zato temu prilagodimo akcije za te izdelke od junija do septembra. Največje je povpraševanje zadnje tedne pred začetkom šole, najbolj pa gredo v prodajo drobni šolski izdelki, zvezki, torbe in nahrbtniki,« so zapisali v odgovoru. A kot pravita Katja Kovač iz Mladinske knjige in Gregor Božnik iz DZS jim veliki živilski trgovci niso resni tekmeci. Njihovi kupci prisegajo na to, da vse kupijo na enem mestu, poleg tega pa, kot zatrjujejo, ponujajo tudi kakovostnejše blago.