Načrt, kako bo drevo podrl, je naredil že zdavnaj. »Saj bi jo lahko podrl sam, a mi nagaja zdravje, pri podiranju pa moraš biti hiter, da lahko odskočiš, če gre kaj narobe,« je rekel Stanko in na pomoč poklical izkušenega sekača Janeza Ošlovnika, prvega soseda s približno štiri kilometre oddaljenega hriba. »Janezu povsem zaupam,« pove Stanko, preden sta se z dvema dobro nabrušenima motornima žagama odpravila v gozd.
Ni bilo treba daleč, le nekaj sto metrov od kmetije. Janez in Stanko sta se z gozdne ceste spustila v globel. Janez jo zaokrožil okoli smreke in izmeril njen obseg. »Štiri metre,« je zaklical, da smo slišali še opazovalci, ki smo podiranje spremljali le z varne razdalje. »Pa višina?« je vprašal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. »Težko rečem, kakšnih štirideset metrov zagotovo,« je ocenil Ošlovnik.
Nato je prižgal motorno žago, da bi odstranil bukev, ki je rasla ob velikanki. Kot kakšen zobotrebec je bila videti ob svoji debelušni sosedi. »Prav je, da se odstranijo manjša drevesa v bližini velikih dreves, saj lahko nastanejo poškodbe. Kar spomnite se, kaj se je zgodilo lani! Lastniku gorskega javorja rebraša, sekaču brez ustreznih sekaških izkušenj, se je pri podiranju drevo obesilo na sosednja drevesa in nastala je škoda. Lastnik je na licitacijo pripeljal le tri metre dolg hlod. Zanj je dobil skoraj deset tisoč evrov. Si predstavljate, kakšen bi bil izkupiček, če bi na dražbo pripeljal celega? Za sečnjo si je treba vzeti čas. Če ne zmoreš sam, je bolje, da pokličeš na pomoč strokovnjaka,« pove Jože Jeromel.
Smer padca odvisna
»Zdaj pride trenutek resnice,« je rekel Jože Jeromel in odhitel k podrtemu drevesu. Z roko je pogladil po čelu: »Ta senca ne bo problem, ta spodnja pa zagotovo. Vidiš, Janez, prav je, da si jo podrl.« Najmanj 120 let staro drevo je očitno nekoč pri sečnji oplazilo drugo drevo. Nastala je poškodba, ki se kaže kot temna senca, za katero pa pred razrezom na žagi nihče ne more natančno napovedati, kako daleč v globino sega. Kmet Jesenk bo na dražbo odpeljal sedemmetrski hlod. Koliko bo zanj iztržil, je odvisno od povpraševanja.
Hrast bo podiral
»Lastniki gozdov kličejo iz vse Slovenije. Vsi hitijo sečnjo, saj se bojijo slabega vremena. Eni so že stari znanci licitacije in dobro vedo, kaj in kako, veliko pa je tudi takšnih, ki bodo na dražbi sodelovali prvič in potrebujejo pomoč revirnih gozdarjev,« pravi Veronika Valentar iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Koliko kupcev in koliko prodajalcev bo na dvanajsti državi hlodovine, Valentarjeva ne more napovedati: »Zanimanje je res veliko. In to na obeh straneh. Odlična ponudba lesa odlične kakovosti kaže na to, da imamo v Sloveniji odlična rastišča in dobre razmere za rast lepih dreves.«
Na prizorišče licitacije na Ozarah v Slovenj Gradcu so včeraj pripeljali prve hlode. Tako bo vse dni do 24. januarja prihodnje leto, ko si bodo hlodovino lahko začeli ogledovati kupci. Po ogledu bodo oddali pisne ponudbe za odkup lesa. Trgovanja pod mizo ni. Les prodajo kupcu, ki zanj ponudi najvišjo ceno. Najvišjo ceno za kubični meter že nekaj let zapored dosega gorski javor, ki ga kupci prodajajo izdelovalcem glasbil. Med domačimi je to le Goslarstvo Demšar, na tujem pa gorski javor vrhunske kakovosti krasi razkošne jahte in armaturne plošče luksuznih avtomobilov.