Tiskane izdaje
Ljubljana – Kriminalisti preiskujejo prijavo suma kaznivega dejanja vdora v zasebno elektronsko komunikacijo enega od viceguvernerjev Banke Slovenije.
Prijavo suma kaznivega dejanja so na ljubljanski policijski upravi prejeli decembra, po tem, ko je guverner Boštjan Jazbec po naših informacijah na seji ožjega kolegija guvernerja razkril, da razpolaga z informacijami o zasebnih elektronskih sporočilih viceguvernerja z nekaterimi predstavniki vlade. V Banki Slovenije navedbe zanikajo.
Na ljubljanski policijski upravi pravijo, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka. »Kriminalisti bodo o svojih ugotovitvah obveščali pristojno državno tožilstvo,« še dodajajo. Poseg v zasebno komunikacijo zaposlenih na Banki Slovenije se tokrat ni zgodil prvič.
Pred kratkim je namreč enega od zaposlenih, prav tako iz vodstva banke, neprijetno presenetila novica, da je njegov delodajalec preverjal, s kom je komuniciral po telefonu, preiskovali so sum odtekanja notranjih informacij, a niso ugotovili zanj nič obremenilnega. Nalogo preverjanja telefonskih klicev zaposlenih je morala po nalogu vodstva centralne banke po naših podatkih opraviti služba notranje revizije Banke Slovenije.
V Banki Slovenije že iskali vir, a ga niso našli
V centralni banki pravijo, da niso seznanjeni s preiskavo, hkrati pa zanikajo, da bi guverner razpolagal s kakršnokoli nezakonito pridobljeno korespondenco katerega od zaposlenih, ki naj bi potekala prek njegovega zasebnega elektronskega naslova. Zagotovili so, da je varovanje zaupnih podatkov urejeno skladno s pravilnikom, izdanim na podlagi zakona o Banki Slovenije, dostop do vseh osebnih podatkov pa skladno z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
Pravijo, da v osebno komunikacijo zaposlenih lahko pogledajo zgolj ob njihovi predhodni privolitvi in ob njihovi prisotnosti, hkrati morajo biti ti seznanjeni z namenom pregleda. Naši viri trdijo, da temu vsaj v enem primeru nadzora ni bilo tako. »Interne preiskave na tem področju smo že izvajali, vendar nismo potrdili, da je vir informacij iz Banke Slovenije,« pa še pravijo v Banki Slovenije.
Delodajalec nima pravice brati pošte
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnjuje, da so prijave zaradi vdorov delodajalca oziroma njegovega pregledovanja elektronske pošte v službenih elektronskih predalih zaposlenih razmeroma pogoste. Lani so prejeli 11 takšnih prijav, ni pa bilo med njimi prijave katerega od zaposlenih v Banki Slovenije. Viceguverner, čigar elektronska sporočila naj bi prišla v tuje roke, je ta po naših informacijah sicer pošiljal z zasebnega in ne službenega elektronskega naslova.
»Delodajalec načelno nima pravice od branja zasebne elektronske pošte zaposlenega. Upoštevati mora, da lahko zaposleni zasebno elektronsko pošto prejmejo tudi na njihove službene predale, zato mora biti previden,« prvi Prelesnikova.
Infografika: Delo
Kriminalisti imajo s tovrstnim početjem delodajalcev očitno manj dela. Po dostopnih podatkih so leta 2015, podatkov za lani namreč še ni, prejeli le eno prijavo suma nepooblaščenega vdora delodajalca v elektronsko komunikacijo svojih zaposlenih. Tistemu, ki neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega, grozi po kazenskem zakoniku do leto dni zapora.
Slabi odnosi še slabši
Že tako slabi odnosi med guvernerjem Jazbecem na eni strani in viceguvernerji na drugi se očitno še zaostrujejo. Razkorak naj bi nastal zato, ker sestava novega sveta Banke Slovenije ni po meri guvernerja, česar ta menda ni skrival niti pred predsednikom države. Ta ima po zakonu mandat za predlaganje kandidatov za viceguvernerje državnemu zboru, zadnji pa naj bi bili seznanjeni s tem, da guverner njihovemu imenovanju ni bil naklonjen.
Novi viceguvernerji – z marcem se jim bo po preteku mandata viceguvernerke Mejre Festić pridružil še Jožef Bradeško – zdaj po naših informacijah na sejah pogosto nasprotujejo predlogom guvernerja. Takšen primer naj bi bila odločitev o ukinitvi posebne inšpekcijske skupine, ki jo je vodila Festićeva, in novem mandatu vodje pravne službe Jasne Iskra.
Zaradi nesoglasij med viceguvernerji in guvernerjem centralne banke ter zaradi kritike njegovega načina dela, ki naj bi jo že večkrat slišali tudi v kabinetu predsednika države, so se že lani začele pojavljati celo informacije, da bi utegnil guverner Banko Slovenije zapustiti še pred zaključkom mandata sredi leta 2019.
