Veliki brat v tajništvu šole – in šef za zaslonom

Porast uporabe kamer, ki omogočajo vodilnim opazovanje zaposlenih v živo preko pametnih telefonov.

Objavljeno
02. maj 2017 20.34
bsa-kamere
Nejc Gole
Nejc Gole

Ljubljana – V Sloveniji je vse bolj pogosta uporaba kamer, ki omogočajo vodilnim nadzor nad zaposlenimi v živo bodisi prek pametnih telefonov ali računalnikov, ugotavlja informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik. Ravnatelj Osnovne šole Rogatec, Viljem Prelovšek, je v tajništvu šole postavil kamero, ki je poleg prihodov zunanjih obiskovalcev v tajništvo, kjer hranijo dokumente in denar, snemala tudi tajnico. Informacijska pooblaščenka je ocenila, da to ni dopustno in letošnjega januarja izdala odločbo o prekršku zoper Osnovno šolo Rogatec in njeno odgovorno osebo. Ugotovila je kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov zaradi videonadzora v tajništvu šole.

Po zakonu je izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov dovoljeno le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. V primeru OŠ Rogatec bi bilo mogoče zagotoviti varnost zaposlene ter nadzor nad vstopi v tajništvo in ravnateljevo pisarno doseči z ukrepi, ki bi manj posegali v zasebnost zaposlene; denimo z zaklepanjem prostorov in namestitvijo kamere na hodniku, ki bi snemala zgolj vhod v tajništvo, je zapisano v odločbi o prekršku, ki smo jo pridobili na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Preprečevanje kraj

Prevolšek je pojasnil, da so kamero že umaknili in jo bodo prestavili na hodnik, tako da bo še vedno posnela vse prihode v tajništvo: »Šola ni avtobusna postaja, da bi vsi sem in tja hodili.« S kamero so po njegovih besedah pokrili hodnik od glavnega vhoda do tajništva: »Interpretacija inšpektorice je bila, da je del kamere zajemal delovno mesto tajnice. V bistvu je bila pokrita blagajna oziroma železna omara, kjer imamo različno dokumentacijo, imeli smo denar, ter vhoda v tajništvo in mojo pisarno.« Tako so bili opaženi zunanji obiskovalci, saj njihova šola nima dežurnih učencev. »Gre za sistem, ne za to, da snemamo tajnico, ki je ali ni všeč ravnatelju,« je dodal Prevolšek. Kamere imajo tudi pri omaricah učencev, kamor ti zaklepajo svoje stvari, denimo mobilne telefone. »S tem smo rešili tudi incidente in nasilje med vrstniki in nazadnje krajo mobitela,« je rekel ravnatelj.

IP je šoli naložil 4170 evrov in odgovorni osebi 1250 evrov globe. Med prekrški so navedli tudi nezavarovanje podatkov v zbirki, ki nastane z videonadzorom. Ni bilo evidence pregledovanja videoposnetkov, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj so bili posnetki uporabljeni ali obdelani. Ni bilo niti določenih oseb, odgovornih za zbirke osebnih podatkov.

V preteklosti so mediji poročali o videonadzoru prodajalk, kamero pa so imeli tudi v tajništvu uprave Vodnega mesta Atlantis. Tam so pojasnili, da je bil videonadzor v prostorih, kjer se obiskovalci ne morejo zadrževati in kjer zaposleni štejejo denar. Prav zato so uvedli videonadzor, saj se je v preteklosti že zgodil manjko denarja. Z uvedbo videonadzora so bili zaposleni seznanjeni. Postopek pri IP še ni končan, kljub temu pa so bile kamere odstranjene, so nam pojasnili v Atlatnisu.

Prijave zaradi suma nezakonitega izvajanja videonadzora so med najpogostejšimi. IP je lani obravnaval 39 prijav zaradi suma nezakonitega izvajanja ali uporabe posnetkov videonadzora delovnih prostorov, letos že skoraj polovico lanske številke. IP obravnava zakonitost izvajanja videonadzora za vsako kamero posebej, pri čemer v večini primerov ne ugotovi hujših kršitev zakona, je pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

»Videonadzor je praviloma dovoljeno izvajati na mestih, kjer obstaja velika verjetnost kraje ali poškodovanja premoženja ali velika nevarnost ogrožanja zaposlenih,« je dodala (glej grafiko). Ni pa videonadzora dopustno izvajati, denimo, v jedilnicah, čajnih kuhinjah in običajnih pisarnah, kjer delajo zaposleni.

Vse več nadzora v živo

Po ugotovitvah IP se kršitve znotraj delovnih prostorov najpogosteje pojavljajo zaradi nepoznavanja zakona, nekritične analize ter napačne presoje nujnosti izvajanja videonadzora in s tem povezane možnosti zagotavljanja varovanja z milejšimi ukrepi. »Ter seveda zaradi želje po stalnem nadzoru nad delom zaposlenih,« je dodala Prelesnikova.

Ta opaža porast uporabe kamer, ki vodilnim omogočajo, da lahko preko interneta s pomočjo pametnih telefonov, tablic ali osebnih računalnikov kadar koli dostopajo do tako imenovane žive slike, ki jo prikazujejo kamere, in s tem nadzirajo delo zaposlenih. »Takšen nadzor zaposlenih je z vidika sorazmernosti posega v zasebnost zaposlenih po mnenju IP nedopusten,« je poudarila.


Infografika: Delo

Dostop do žive slike je dopusten le, ko je to zaradi varovanja ljudi in premoženja nujno potrebno. Živo sliko pa lahko gledajo le osebe, ki so preko kamer dolžne vseskozi spremljati dogajanje; denimo varnostniki in zaposleni v nadzornem centru, nikakor pa ne vodilni. »Če dopustimo, da lahko do žive slike dostopajo tudi vodilni, to v praksi pomeni, da lahko vodja kadarkoli vpogleda v živo sliko in preveri, kako zaposleni opravljajo svoje delo, kar pa pomeni nesorazmeren poseg v zasebnost zaposlenih ter uporabo videonadzornega sistema za nezakonite namene,« je dodala.