Veliki izzivi RKS pred novim vodstvom

Ljubljana – Če bo nekdanji metliški županji in poslanki Renati Brunskole uspelo prepričati zbor članov Rdečega križa Slovenije in bo 15. decembra postala nova generalna sekretarka organizacije, jo čakajo precej veliki izzivi, ki utegnejo imeti precejšnje finančne posledice.

Dr. Danijel Starman se po štirih letih umika s položaja generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije (RKS). Sprejel je nov izziv in odhaja za vodjo Zavoda RS za transfuzijsko medicino. »Na razpis za to delovno mesto sem se prijavil po treh letih dela v RKS v prepričanju, da je finančna sanacija končana. Organizacijo sem prevzel z več kot milijonom izgube, v tem času smo zelo izboljšali stanje,« nam je povedal Starman in dodal, da so imeli še v prvem polletju letos boljše rezultate od pričakovanih. Potem pa se je zvrstilo nekaj dogodkov, ki bodo pomembno vplivali na finance RKS. Eden od njih je bila odločitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da spremeni pogoje za zdraviliško zdravljenje, zaradi česar so bile kapacitete na Debelem Rtiču julija in avgusta zasedene precej manj zasedene kot prejšnja leta in so bili prihodki manjši od pričakovanih.

Še več sivih las pa vodilnim v RKS povzročajo tožbe podizvajalcev, ki so sodelovali pri gradnji kompleksa Aria na Debelem Rtiču. »RKS je 90 odstotkov pogodbenega zneska plačal Vegradu, 10 odstotkov pa smo zadržali za odpravo napak. Nekateri podizvajalci poplačilo svojega dela iščejo v stečajnem postopku, nekateri pa terjajo nas, čeprav smo za njihovo delo že vse plačali Vegradu. Razumem njihovo stisko, vendar ne razumem, kako je nam lahko sodišče naložilo, da dvakrat plačamo za isto delo,« je dejal Starman. Celotna investicija je stala 8,5 milijona evrov, RKS pa je za odpravo napak porabil kar 700.000 evrov.

Proti RKS je bilo vloženih 14 tožb podizvajalcev, tri je sodišče zavrnilo, pri četrti pa je pritrdilo podizvajalcem. »Mi smo vložili postopek za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, o dogajanju sem obvestil tudi mednarodno federacijo Rdečega križa, kjer prav tako kot mi ne razumejo, kako je lahko taka zakonodaja,« je začuden odhajajoči generalni sekretar, ki tako ne more napovedati, kakšna bo končna finančna bilanca njegovega mandata. Dokončanje sodnih postopkov, ki bi utegnili biti za to največjo slovensko humanitarno organizacijo ogromen finančni zalogaj, bo zagotovo počakalo na najverjetnejšo novo generalno sekretarko, ki bo morala pokazati tudi dobro mero ekonomskega znanja.

Tudi nova podpredsednica

Najbrž na RKS niso pretirano presenečeni, da je bil predlog za novo generalno sekretarko Renato Brunskole zelo opažen v javnosti in da je večina komentarjev povezanih z njenim dosedanjim političnim angažmajem – najprej kot metliška županja, potem še kot poslanka, sprva SD, potem PS. Sama pred koncem postopka ni hotela podrobneje odgovarjati na vprašanja, je pa povedala, da bo v primeru imenovanja izstopila iz neparlamentarne Pozitivne Slovenije.

Glavni odbor RKS, ki šteje 16 članov z glasovalno pravico in tri predstavnike ministrstva za delo, družino in socialne zadeve brez glasovalne pravice, je Brunskoletova med drugim prepričala z dolgoletnim aktivnim delovanjem v RKS (bila je podpredsednica metliškega območnega združenja), s poznavanjem delovanja nevladnih organizacij in z vodstvenimi izkušnjami. Na razpis za položaj se je sicer prijavilo 13 kandidatov, kadrovska komisija jih je v ožji izbor uvrstila pet (Roman Jakič, Nace Kovač, Božo Flajšman in Darja Fišer), a so samo Brunskoletovi dali priložnost, da se osebno predstavi pred glavnim odborom. Na naše vprašanje, ali je taka ustaljena praksa, so nam na RKS odgovorili, da ima glavni odbor tako pristojnost. Predstavniki 56 območnih združenj RKS bodo na zboru članov 15. decembra glasovali o podpori štiriletnemu mandatu nove generalne sekretarke.

Prav tako bodo odločali o novem podpredsedniku RKS. To neprofesionalno funkcijo je opravljal dr. Milan Brglez, po njegovem odstopu pa si glavni odbor na tem položaju želi nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar.