Veliko nejevolje zaradi videza protihrupnih ograj

Ljubljana, Celje – Krajinski arhitekti pozivajo pristojne ustanove, da preverijo upravičenost lani zgrajenih protihrupnih ograj ob avtocestah (AC), in tudi, naj takšnih ograj letos več ne gradijo. Širša stroka od ministrice Irene Majcen, ministra Petra Gašperšiča, vlade in predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza pričakuje, da bodo v zvezi s tem tudi ukrepali.

Moreč videz in ponekod pretirana višina protihrupnih ograj, ki jih je Dars lani z izdatno podporo sredstev Evropske unije (EU) začel postavljati na več odsekih slovenskih avtocest in smo nanje opozorili novembra, je sprožil odziv Društva krajinskih arhitektov Slovenije in s projektom Odgovorno do prostora! združeno celotno domačo arhitekturno, prostorsko, urbanistično, gradbeno, krajinarsko, geodetsko, inženirsko in tudi družboslovno stroko.

V imenu Društva krajinskih arhitektov Slovenije (DKA) je predsednica Nevenka Žvokelj pozvala ministrstvo za okolje in prostor, za infrastrukturo ter za kulturo in Dars, naj ponovno proučijo upravičenost oblike in višin protihrupnih ograj, ki jih je Dars lani zgradil na nekaterih avtocestnih odsekih in njihovo gradnjo letos nadaljuje.

Tudi do 7,5 metra visoko

Po ocenah DKA je najbolj moteč odsek štajerske avtoceste med Dramljami in Arjo vasjo, torej mimo Celja, kjer gradijo 18,3 kilometra protihrupnih ograj, ki segajo do 7,5 metra visoko. Po podatkih društva so jih projektirali v ljubljanskem podjetju City studio.

Na Darsu, kjer trdijo, da so pri projektiranju ograj sodelovali krajinski arhitekti, ne pred dvema mesecema ne zdaj, nismo mogli izvedeti, kateri krajinski arhitekti naj bi to bili.

V društvu namreč ugotavljajo, da projekt ni upošteval sicer nezavezujočih, a dogovorjenih strokovnih priporočil zbornika Urejanje obcestne krajine, ki ga je leta 1997 izdal urad za prostorsko načrtovanje pri ministrstvu za okolje in prostor.

»Zgrajene ograje sicer varujejo okoliške prebivalce pred čezmernim hrupom, hkrati pa so moteče za prebivalce neposredno ob avtocesti zaradi zmanjšanja osončenja predvsem v zimskem času. Pri nekaterih objektih ograje v višino segajo do venca hiš, te pa so od ograje oddaljene le deset metrov ali manj,« ugotavljajo v društvu krajinskih arhitektov in dodajajo, da se je naročanje po sistemu najnižjih cen spet izkazalo za nepravilno.

Pravijo, da je Dars zavezan k zagotavljanju javnega interesa pri poseganju v prostor prav tako, kakor so to dolžni urbanizem, arhitektura in krajinska arhitektura. Dars mora torej prav tako upoštevati tudi estetsko-oblikovalski vidik urejanja cestnega in obcestnega prostora. Zato naj pristojni spet preverijo upravičenost postavljanja takšnih protihrupnih ograj in naj jih v prihodnje več ne gradijo na takšne način.

Tudi Tomaž Černe v imenu skupine Odgovorno do prostora! opozarja, da je primer protihrupnih ograj dokaz o prevladi posameznih interesov in kapitala nad stroko in javnim interesom, odsotnosti prostorskega načrtovanja, javnega naročanja po sistemu najnižje cene ter neustreznega razmerja med izvajalcem in projektantom. Od odgovornih pričakuje prekinitev prakse takšnega poenostavljenega prenosa okoljevarstvenih zahtev v zaščitne ukrepe v prostoru.

Način izvedbe novih protihrupnih ograj na avtocestah je po mnenju DKA najaktualnejši, vsekakor pa ne edini simptom stanja pri urejanju prostora, ki ga poganjata, za gospodarsko rast morda koristna, za prostor pa destruktivna pristopa. Prvi je črpanje evropskih sredstev, ki je ultimativni cilj ne glede na posledice in po katerem je upravičen vsak projekt, za katerega je mogoče dobiti evropski denar ne glede na posledice. Drugi je prevlada miselnosti, da najprej nekaj uničimo, potem pa popravljamo škodo. Podobne primere je mogoče najti v protipoplavnih ukrepih, nadomestnih habitatih, nadomestnih kmetijskih zemljiščih ...

Ovira za čiščenje snega

Medtem ko so protihrupne ograje v dolžini 1,5 in 3,8 kilometra na odsekih Malence–Šmarje Sap in Unec–Postojna že končane, bodo do druge polovice leta 2015 gradili ograje še na odsekih Dramlje–Arja vas v dolžini 18,3 kilometra in Brezovica–Vrhnika v dolžini 7,6 kilometra. Skupaj bodo stale 32,3 milijona evrov, od česar iz operativnega programa prometne in okoljske infrastrukture 2007–2013 evropski kohezijski sklad sofinancira 85 odstotkov investicije.

V ihti črpanja evropskih sredstev pa je problematična tudi »najnižja« cena. Po podatkih avstrijskega Asfinaga je v Avstriji povprečna cena kvadratnega metra protihrupnih ograj okoli 160 evrov, odvisna pa je od izbire materiala. Najdražje je akrilno steklo, okoli 255 evrov, medtem kot ograje iz lesobetona, kakršne postavlja tudi Dars, za kvadratni meter stanejo manj kot 200 evrov. Sedanje ograje v Sloveniji bodo za 141.000 kvadratnih metrov (večinoma) lesobetona stale več kot 220 evrov za kvadratni meter.

Na razpisu iz marca 2013 so bili za gradnjo izbrani izvajalci JK Werkos iz Osijeka, Fracasso RI z Reke in Godina iz Kozine. Ograje so in jih še postavljajo z večinoma slovenskimi podizvajalci. Med njimi je na štajerskem delu avtoceste mimo Celja tudi celjsko Vzdrževanje in obnova cest. Direktor Robert Moškotevc je že prejšnji mesec opozoril, da bo imel Dars težave tudi z zimskim vzdrževanjem avtoceste na odsekih z novimi protihrupnimi ograjami. Proti koncu decembra ob prvem izdatnejšem sneženju je zimska služba Darsa res morala na odstavne pasove odrinjeni sneg z avtoceste odvažati s tovornjaki, saj ga niso mogli odmetati čez previsoke ograje, kar je upočasnilo tudi pretočnost avtoceste.

Dars pripravlja odgovor?

Z Darsa so sporočili, da bodo na pismi stroke odgovorili v torek, pred tem pa nam niso hoteli odgovoriti tudi na naša druga vprašanja. Ponovno, tako kot že novembra, smo jih vprašali, kdo je bil projektant protihrupnih ograj in kateri krajinski arhitekti so pri tem sodelovali ter tudi, če projekt upošteva smernice oziroma priporočila Urejanje obcestne krajine iz leta 1997, ki so jih takrat dogovorili ministrstvo, stroka in Dars. Medtem se stanovalci v naseljih ob avtocesti mimo Celja pritožujejo zaradi videza in višine ograj, zasenčenosti svojih hiš na severni strani avtoceste, pišejo prijave inšpekcijam in od Darsa zahtevajo pojasnila. Ponekod, trdijo, da so nove ograje celo povečale hrup z avtoceste.