Veliko želja in malo denarja za Kranjsko Goro

V novi strategiji turizma so predvidene investicije vredne okoli sto milijonov evrov, ki pa jih v občini nimajo.

Objavljeno
16. december 2015 19.34
Kranjska Gora
Blaž Račič
Blaž Račič
Kranjska Gora – »Če bo v državi ustrezno razpoloženje in če bodo gospodarske razmere boljše, se lahko načrti uresničijo,« je bil optimističen župan Kranjske Gore Janez Hrovat po potrditvi nove turistične strategije Kranjske Gore. Načrtov je veliko, denarja pa za zdaj malo.

Občinski svet je na danšnji seji potrdil novo turistično strategijo Kranjske Gore do leta 2025. V tem obdobju želijo povečati število prenočitev in podaljšati bivanje turistov v kraju, kar jim ni uspelo v zadnjih desetih letih. Načrtujejo tudi številne investicije, čeprav denarja zanje nimajo.

Janez Hrovat je prepričan, da je Kranjska Gora »najbolj zanimiva smučarska destinacija v Sloveniji tudi za investitorje«. Povedal je, da strategija pomeni vizijo in načrt za razvoj turizma, brez katere ne morejo niti nagovarjati potencialnih investitorjev niti se potegovati za državna ali evropska sredstva za investicije.

V občini se zavzemajo za turistični razvoj celotne občine od Mojstrane do Rateč. Mojstrana bo po načrtu že do leta 2017 postala športno-rekreativni oziroma planinsko-plezalni center (spomladi bodo odprli novo plezalno steno na Grančišče), Gozd - Martuljek bo turistično ponovno oživel s kampom, v Kranjski Gori bodo uredili biotopni bazen, napoveduje Hrovat. Velika želja ostaja gondola na Vitranc, čeprav zanjo nimajo deset milijonov evrov, kolikor bi jih stala. Za zdaj veliko stavijo na nordijski center Planica, je med drugim zapisano v strategiji, ki je približno eno leto nastajala pod vodstvom mag. Nede Kovačič.

Želje so, denarja ni

Investicijski potencial v Kranjski Gori je ob v strategiji navedenih potrebah, ki so po oceni skupaj vredne do sto milijonov evrov, skromen. Nekaj ga ima občina, ki iz turistične takse in koncesijske dajatve na leto zbere slaba dva milijona evrov, medtem ko največji hotelir Hit Alpinea prezadolženost rešuje s prodajo hotelskih kapacitet, a hkrati načrtuje obsežne, po predlogu strategije kar 38 milijonov evrov vredne posodobitve hotela Kompas. »Strategija je živa zadeva,« je odvrnil direktor Hit Alpinee Fedja Pobegajlo na pomislek, da obsežno investicijo načrtujejo, čeprav hkrati prodajajo hotele (Alpina, Špik). Dodal je, da ima tudi podjetje novo strategijo (do leta 2019) in da se vsebini prekrivata.

Zadolženo je tudi podjetje RTC žičnice Kranjska Gora, ki je zadnjo opazno novost na smučišču (štirisedežnico Kekec) postavilo leta 2009, optimizma za morebitne investicije ne vzbuja niti to, da so v stečaju trije največji posamični lastniki podjetja (GTC Kope, ŠC Pohorje, Rikom), ki imajo skupaj v lasti tri petine podjetja. Vodja prodaje v RTC žičnice Klavdija Gomboc, ki je tudi predsednica turističnega društva Kranjska Gora, pravi, da so cilji strategije, ki je nastajala »od spodaj navzgor«, realni, in dodaja, da »v desetih letih mora priti do preboja«.

Organiziranost turizma

Po potrditvi nove turistične strategije bodo predvidoma na januarski seji razpravljali še o morebitnih spremembah lokalne organizacije turizma. Po Hrovatovih besedah imajo več scenarijev, osnovni cilj pa je »obdržati osnovno celico turizma in povezati vso dolino«. Potem ko je svet zavoda lokalne turistične organizacije (LTO) pred dnevi okrepil nadzor nad vodenjem LTO in direktorico Mirjam Žerjav, še ne vedo, ali bodo LTO, katere letni proračun znaša okoli 600.000 evrov, tri četrtine denarja pa pridobijo iz občinskega proračuna, ohranili ali bodo poiskali drugo organizacijsko obliko.

Mirjam Žerjav pravi, da ciljev o rasti obiska in števila prenočitev iz strategije iz leta 2004 niso uresničili predvsem zaradi posledic gospodarske krize. Te učinke so blažili z aktivno navzočnostjo na turističnih trgih. Ker ni bilo ne redne letalske povezave ne nizkocenovnih prevoznikov, je bilo manj gostov s tradicionalno močnega britanskega trga, ki je, kakor je dodala, za Italijo drugi najpomembnejši trg za Kranjsko Goro.