Verbundov pravni torpedo proti državi grozi, da bo potopil tudi poplavljence iz leta 2012

Napovedanih je sedem novih obravnav, a nihče ne ve, kaj se bo zgodilo – sodniki lahko postopke začasno prekinejo.

Objavljeno
17. marec 2017 18.50
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik

Maribor, Celovec – Oči oškodovancev v poplavah v porečju reke Drave 5. in 6. novembra 2012 ter njihovih odvetnikov bodo prihodnji teden uprte v mariborsko okrožno sodišče, kjer je napovedanih novih sedem zadev, v katerih je tožena stranka avstrijska elektrarniška družba Verbund. Prve tri od več kot sto odškodninskih tožb so zaradi tako imenovane torpedo tožbe avstrijskega Verbunda namreč že zastale, v zraku pa je grožnja s prekinitvijo vseh sodnih postopkov proti Verbundu v Sloveniji. Družba trdi, da ni ni odgovorna za nesrečo: svojo domnevno nedolžnost bo poskušal dokazati z negativno ugotovitveno tožbo pred celovškim deželnim sodiščem, s tako imenovano torpedo tožbo. 

Čeprav je Verbundova puščica usmerjena v državo, pa je že zdaj jasno, da bo največ škode povzročila fizičnim tožnikom, saj je na slovenskih sodiščih povzročila dvom, ali gre morda za sorodno tožbo po 30. členu evropske uredbe o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki bi lahko povzročila prekinitev vseh sodnih postopkov zoper Verbund na slovenskih sodiščih.

»Slovenska sodišča se še obotavljajo, kaj je mogoče storiti. Sodni postopki sicer še niso bili prekinjeni, če pa se bo to zgodilo, bomo za naše oškodovance naredili druge poteze,« je napovedala kranjska odvetnica Magda Vraničar. Zapletlo se je takoj, ko so se na mariborskem okrožnem sodišču začele prve obravnave proti Verbundu. Ta je na presenečenje vseh vpletenih v Avstriji vložil negativno ugotovitveno tožbo, s katero hoče dokazati, da niso odgovorni za škodo v porečju Drave na začetku novembra pred petimi leti. 

Na državnem pravobranilstvu, kjer so na tožbo že odgovorili, so prepričani, da bo sodba, s katero bo avstrijsko sodišče odločilo o negativni ugotovitveni tožbi, odločilna za vse sodne postopke v Sloveniji. »Če bi slovenska sodišča razsodila drugače, kot bo glede zahtevka po negativni ugotovitveni tožbi razsodilo avstrijsko sodišče, izvršitev slovenskih sodb v Republiki Avstriji ne bo mogoča,« pravijo na državnem pravobranilstvu. 

Foto: Tadej Regent/Delo

Postopki niso sorodni

Odvetniki slovenskih oškodovancev so prepričani, da postopki niso podobni, zato ni vzroka za to, da bi pravde prekinjali, še preden so se sploh dobro začele. »Sodišče, ki o tem razmišlja, kaže, da noče zaščiti slovenskih državljanov in jih z napovedano prekinitvijo postopkov sili, da bodo prepuščeni izidu pravd v Republiki Avstriji, ki niso v sorodu z njihovimi in na njihov potek sploh ne bodo mogli vplivati,« meni celovški odvetnik Franz Serajnik, ki pred slovenskimi sodišči skupaj s še tremi odvetniki zastopa največ oškodovancev. Zanimivo je, da je tudi eden od Verbundovih odvetnikov v Sloveniji Andrej Andrić prepričan, da ne gre za sorodno pravdo.  Serajnik opozarja, da je družba Verbund vložila negativni ugotovitveni zahtevek proti Republiki Sloveniji in ne proti posameznim oškodovancem. »Naši oškodovanci niso mogli vplivati na potek poplav v nasprotju z državo, ki upravlja sistem poplavne zaščite, zato se pri njej lahko postavlja vprašanje o tozadevni sokrivdi. Grozi jim, da ne bodo mogli vplivati na postopek pred sodiščem v Avstriji. Niti ne morejo kot stranski udeleženci sodelovati, s čimer bi lahko vlagali dokaze, vloge ter tudi sicer s svojimi navedbami in argumenti vplivali na izid postopka v Avstriji. Že zato slovenska sodišča ne bi smela prekiniti postopkov v Republiki Sloveniji,« pove Serajnik in doda, da oškodovanci pač niso mogli vplivati na to, da je bila slovenska država tožena prej.

Od državnega pravobranilstva ni koristi

Torpedo tožba je manever, ko stranka, ki tožbo pričakuje, vloži tožbo pred oškodovancem. Poznajo jo v več evropskih državah, a jo po besedah odvetnikov povsod zavračajo. Slovenski državljani, ki jim je pet metrov visok poplavni val uničil ali poškodoval domove in s tožbami zahtevajo povrnitev škode, so se znašli v nemilosti zaradi države in njenega ravnanja. Država bi morala po mnenju odvetnikov odločneje podpirati svoje državljane in jim v pravdi celo pomagati. 

»Potegnili so nas v svojo zgodbo. Raje bi videla, da nas v tej zadevi z njimi ne bi povezovali, ker do zdaj od državnega pravobranilstva nismo imeli še nobenih koristi. A ni mogoče obupati. Sodniki se še niso odločili, kaj bodo storili. Ovira, pred katero stojimo, je del zgodbe. Pametno jo moramo prestopiti,« je povedala odvetnica Magda Vraničar ter opozorila na številne dosedanje manevre in manipulacije avstrijskega elektrarniškega giganta, s katerimi mu do zdaj ni uspelo niti enkrat.

V prid oškodovancem je tudi najnovejše izvedeniško mnenje neodvisnega nemškega strokovnjaka za vodarstvo Stephana Theobalda, ki ga je naročilo avstrijsko tožilstvo za potrebe predkazenskega postopka, po mnenju odvetnice Vraničarjeve je za postopek dobro, da so vanj kot stranski udeleženec vključile tudi Dravske elektrarne, na katere poskuša tožeča stran prevaliti velik del odgovornosti.  Naša država si po sporočilu z državnega pravobranilstva spor s Verbundom še naprej prizadeva rešiti po mirni poti.