Tiskane izdaje
V svojem odzivu zavračajo očitke, da veterinarska stroka v Sloveniji ne skrbi ustrezno za zdravstveno varstvo čebel, da ne nudi ustrezne pomoči pri zdravljenju varoze ter da ne omogoča preskrbe čebelarjev z registriranimi zdravili proti varozi.
»Na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, katere del je Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), kot najvišja izobraževalna, znanstvenoraziskovalna in strokovna institucija s področja veterinarske medicine v Sloveniji, in Veterinarski zbornici, ki združuje vse slovenske veterinarje, takšne obtožbe odločno zavračamo,« sta v sporočilu, naslovljeno medijem, zapisala dekan fakultete Andrej Kirbiš in predsednik veterinarske zbornice Borut Zemljič.
Zagotavljata, da lahko »z gotovostjo trdita«, da je med slovenskih čebelarjev, ki so uporabljali preverjena in odobrena zdravila, zagotovo varen, »tega pa ne moremo trditi za med čebelarjev, ki so uporabljali zdravila s črnega trga«. In dodajata: »Z vso strokovnostjo in odločnostjo lahko ocenimo, da so med ali izdelki iz medu, če so v njih dokazane katerekoli koncentracije prepovedanih snovi, kot sta klorfenvinos in rotenon, neuporabni in zdravstveno neustrezni za prehrano ljudi. Strokovno ustrezno mnenje o varnosti medu pa bo mogoče postaviti le na podlagi temeljite analize medu, ki bo vključevala večje število kot le 20 vzorcev medu slovenskih čebelarjev.« Sicer pa, da se snovi, ki so prepovedane, v nobenem primeru ne smejo uporabljati pri proizvodnji živil, kar med vsekakor je, in zato je vsakršno trgovanje ali posredovanje takšnih snovi hud prekršek.
Poziv Čebelarski zvezi Slovenije
Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) iz obeh institucij pozivajo, naj spodbuja ustrezno uporabo zdravil. »Negativen učinek na zanimanje čebelarjev za registrirana zdravila ima tudi neprestano javno komuniciranje ČZS o previsoki ceni zdravil,« sta zapisala Kirbiš in Zemljič, pri tem pa dodala, da ceno zdravil določajo dobavitelji, nanjo pa vpliva več dejavnikov, med katerimi velik delež pade na stroške registracije zdravila. Zdravila so dražja tudi zaradi majhnosti slovenskega trga, zato slovenski dobavitelji ne morejo dobiti tako ugodne cene kot večji trgi.
»Cena bi lahko bila nekoliko nižja, če bi se čebelarji množično in premišljeno (vnaprej) odločali za uporabo uradno priporočenih zdravil, saj bi lahko veledrogeristi s predvidenim nakupom večje količine zdravil pri proizvajalcih dosegli nekoliko ugodnejše cene. Kljub temu pa cena zdravil ni pretirano visoka. Za primerjavo naj izpostavimo, da cena letnega zdravljenja ene čebelje družine znaša manj kot je cena kilograma medu, pri čemer lahko čebelja družina v povprečni letini prinese vsaj 15 kilogramov medu, če je letina dobra, pa še precej več,« sta zapisala.
Nacionalni veterinarski inštitut, ki deluje v okviru veterinarske fakultete, skrbi za zdravstveno varstvo čebel, v sklopu katerega se, tako Kirbiš in Zemljič, intenzivno posveča tudi problematiki zatiranja varoze in redno izvaja izobraževanja ter svetovanja.
Presežek zdravil zaradi črnega trga
Inštitut vsako leto vnaprej nakupi dovolj velike količine zdravil, ki so v Sloveniji ali v EU registrirana za poletno in zimsko zdravljenje varoze. Količino in vrsto zdravil, ki jo inštitut nabavi, določijo glede na naročila in povpraševanje čebelarjev, predvsem pa glede na zdravstveno stanje čebelje populacije, ki ga skozi preglede ocenijo veterinarji.
»Količina zdravil, ki je na leto predpisana čebelarjem za zdravljenje varoze, pa je vsako leto precej manjša od količine, ki jo NVI predvidi, tako da se ukvarjamo s presežki zdravil, ki jih mora NVI vračati dobaviteljem. Prav to dejstvo ima negativen vpliv na razvoj trga z omenjenimi zdravili. Vzroke za slabo povpraševanje po registriranih zdravilih bi lahko pripisali nepriznavanju veterinarske stroke s strani čebelarjev, črnemu trgu s prepovedanimi zdravili, in dejstvu, da ČZS na svojih izobraževanjih ne poudarja dovolj jasno da je zdravljenje varoze možno le z uradnimi, registriranimi zdravili. V letu 2015 je tako samo 22 odstotkov čebelarjev kupilo uradno registrirana in preverjena zdravila. Glede na to, da čebele v Sloveniji žal danes ne morejo preživeti zime brez zdravljenja proti varozi, to najverjetneje pomeni, da čebelarji uporabljajo neregistrirana zdravila s črnega trga ali nelegalno uvožena zdravila,« sta zapisala Kirbiš in Zemljič in s tem nedvoumno krivdo za odmevno afero pripisala čebelarjem.
Zapoznelo ukrepanje odgovornih
Spomnimo, da so prav s Čebelarske zveze Slovenije že leta opozarjali na uporabo neregistriranih preparatov in s tem v zvezi prosili za pomoč tudi ministrstvo za kmetijstvo in odgovorne (veterinarske) službe, vključno z upravo za varno hrano, da ukrepajo. A se je to zgodilo šele letos spomladi, kar je pripeljalo do poletne racije pri razvpitem proizvajalcu nelegalnega pripravka na Vrhniki. Sicer pa je predsednik ČZS Boštjan Noč ob izbruhu afere tudi dejal, da je vsak dan več čebelarjev, ki namesto registriranih in od veterinarjev priporočenih zdravil uporabljajo sonaravna sredstva za zdravljenje varoze, kot so oksalna, mravljična in mlečna kislina, ki omogočajo čebelarjenje brez ostankov zdravil v proizvodih.
