Mankica Kranjec, NeDelo
Praktično pridobljeno znanje je del učnega procesa, ki je v primerjavi s teorijo pogosto veliko bolj zabavno in predvsem za marsikaterega učenca bolj navdihujoče, se strinja profesor fizike Rok Capuder, ki je svoje dijake z viške gimnazije v Ljubljani septembra navdušil za zanimiv vesoljski projekt.
Ko sem obiskala Gimnazijo Vič, so se ravno pripravljali na informativne dneve. Na hodnikih je bilo pestro. Dijaki so po stopnicah nosili stole, na stene lepili plakate in urejali učilnice. V petek in včeraj so na obisk vabili bodoče srednješolce. »Vič gre v vesolje« piše na enem od plakatov, nalepljenem v učilnici v drugem nadstropju. Tam so me počakali vodja in dijaki drugih, tretjih in četrtih letnikov, ki se že več kot šest mesecev ukvarjajo s posebnim projektom. Predvidoma 3. marca bo 35 raziskovalcev v vesolje poslalo sondo, ki so jo izdelali sami. Priredili so merilno opremo, da bo delovala v ekstremnih razmerah, ki vladajo visoko na nebu. Ko se bo po nekaj urah vrnila, jo bodo razstavili, zbrane podatke pa predstavili v raziskovalnih nalogah. »Pri pouku so dobili teoretsko znanje, toda s tem projektom so ga nadgradili in razširili, predvsem pa preverili v praksi,« mi pove idejni vodja, profesor fizike Rok Capuder, ki je o podobnem projektu razmišljal že pred časom. Tudi sam si je, ko je bil dijak, želel, da bi lahko sodeloval pri uporabnih znanstvenih projektih. Vodstvo šole podpira takšne ideje, pa tudi dijaki so zainteresirani za sodelovanje. Lotili so se nečesa, česar se menda ni še nobena slovenska šola. Priznava, da je bilo na začetku težko: »Marsikdo je bil prepričan, da nam ne bo uspelo, a vseeno smo še naprej raziskovali in se trudili. Po šestih mesecih vendarle končujemo projekt!«
S sondo se dijaki in mentorji ukvarjajo v prostem času, dobivajo se ob četrtkih in delajo do pete, včasih celo osme ure zvečer. Za projekt, ki spodbuja povezovanje med naravoslovnimi predmeti – fiziko, kemijo, biologijo, informatiko –, so porabili že več kot dva tisoč raziskovalnih ur. »Ne gre le za povezovanje različnega znanja, temveč tudi za krepitev socialnih vezi med dijaki, ki pri projektu ne pomagajo zaradi ocene, saj ni vključen v nobenega od rednih učnih procesov. Lotili so se ga preprosto zato, ker jih veseli,« je poudaril ponosni profesor. A tudi dijaki so veseli, da jih je povabil k sodelovanju. »To je bil za nas velik izziv. Dobili smo priložnost, da delamo zanimiv projekt z različnimi mentorji, a hkrati pokažemo, kako dobro lahko delujemo kot ekipa, sestavljena iz manjših raziskovalnih skupin,« sta povedala dijaka Matic Mlakar in Katja Brezovar.
Nad oblake
V nebo bodo gimnazijci poslali, pogojno zapisano, živo posadko! To bodo ekstemofili – glive kvasovke in ekstremni mikroorganizmi. »S skupino želimo ugotoviti, kako razmere, ki se med potovanjem vzpostavijo na površini sonde in v njeni notranjosti, vplivajo na preživetje morebitnih slepih potnikov,« so bili zgovorni. »Čeprav o natančnih razširjenih raziskavah ne moremo govoriti, pa bomo vseeno dobili nekatere rezultate, ki jih bomo pozneje analizirali in lahko uporabili,« je povedal Capuder. Dan, ko bodo izpred pedagoške fakultete v Ljubljani sondo izstrelili v nebo, že težko pričakujejo. »Ure in ure dela smo vložili v raziskovanje in izdelavo sonde, zato nestrpno čakamo, da pride dan, ko bomo videli, ali je bilo naše delo uspešno,« skoraj v en glas pove skupina mladih raziskovalcev. Čeprav napak ne bi smelo biti, ne bodo razočarani, če vendarle vse ne bo šlo po načrtih. »Prepričani smo, da se bo projekt posrečil. Pravzaprav smo vsak detajl dobro premislili, a 35 kilometrov nad tlemi je visoko, zato se lahko zgodi, da katera od naprav vseeno odpove, na kar pa ne moremo vplivati.«
Delo dijakov podpira tudi ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež: »Na naši šoli so dijaki dejavni na različnih področjih. Imamo dijaški literarni klub L'eražer, knjižni klub, slikarske delavnice, dijaki organizirajo koncertni dogodek Vičstock, izdajajo šolski časopis Vičwatch, sodelujejo na mednarodnem tekmovanju v pisanju pesmi haiku, na šoli gostimo različne predavatelje in književnike, zanimivi pa so tudi številni drugi projekti. Dobre ideje, ki jih imajo dijaki ali mentorji, z veseljem podpremo.« Zanimanje za kreativno raziskovalno delo dijakov Vič gre v vesolje so pokazale tudi fakultete in nekatera podjetja: »Sodelujemo s fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, biotehniško fakulteto, fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani ter fakulteto za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Z veseljem so se odzvali tudi sponzorji in nam pomagali,« navdušeno doda vodja projekta Capuder, ki ima, kakor pravi, še veliko idej.