Na podnebni konferenci v Koebenahvnu smo dosegli manj, kot smo želeli, ne drži pa, da nismo ničesar dosegli, je poudaril vodja službe za podnebno varnost Andrej Kranjc. Nevladne organizacije so do rezultatov ostrejše.

Ljubljana - Na podnebni konferenci v Koebenahvnu smo dosegli manj, kot smo želeli, ne drži pa, da nismo ničesar dosegli, je ob predstavitvi rezultatov konference danes v Ljubljani poudaril vodja službe za podnebno varnost Andrej Kranjc. Pokazal je na manko dogovora, in sicer, da ni zavezujoč, da ne vsebuje zavez znižanja emisij in da ni bil soglasno podprt.

Kranjc je ob tem pojasnil, da se države v razvoju zelo upirajo temu, da bi se pri njih preverjale emisije toplogrednih plinov, niti jih nočejo posredovati same.

Vršilec dolžnosti direktorja službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih pa je izpostavil, da je na pogajanjih največjo vlogo pokazala Kitajska. "Ta ni samo največji onesnaževalec, temveč je imela in ima veliko moč pri samih pogajanjih," je poudaril in dodal, da ima od vseh držav samo EU pravno zavezujoče zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

"Koebenhavn je za nevladne okoljske organizacije neuspeh," je pojasnila predstavnica nevladne organizacije Focus Barbara Kvac. Opozorila je, da je v dogovoru omenjen zgolj cilj, da se povprečna globalna temperatura ne dvigne za več kot dve stopinji Celzija, da pa niso dorečeni nobeni parametri, kako priti do tega cilja.

Ana Novak, ki na zunanjem ministrstvu vodi sektor za globalne izzive, je prepričana, da sveta ne smemo več ločevati na države v razvoju in razvite države, saj da je vsaka država specifična. Novakova je pojasnila, da so nekatere države v Koebenhavn prišle zgolj s političnim govorom, ki ni imel povezave s podnebjem. Tu je pokazala na Venezuelo, Zimbabve in Sudan.