Ljubljana - Ustanovljena je bila parlamentarna preiskovalna komisija za sporne managerske prevzeme in prevzemno zakonodajo. Ugotavljala bo politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih managerskih prevzemov gospodarskih družb Istrabenz, Holding d.d. in Pivovarne Laško d.d. s strani bank oziroma kreditnih institucij v pretežni državni lasti (kreditna institucija znotraj skupine NLB in NKBM d.d.). Vpleteni naj bi bili tako, da so zlorabili svoj politični vpliv za dodeljevanje posojil članom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb (t. i. slamnatih podjetij, finančnih holdingov in podobno), kar naj bi managerjem omogočilo odkup večinskega ali pretežnega deleža gospodarske družbe, ki so jo oz. jo vodijo. Komisija bo ugotavljala tudi politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi domnevno pomankljive oziroma neustrezne zakonodaje s področja prevzemov, ki je dopuščala omenjene sporne managerske prevzeme.
Preiskava bo osredotočena na časovno obdobje od 30. 8. 2005 naprej oziroma od prodaje kapitalskih deležev Kapitalske družbe d.d. in Slovenske odškodninske družbe d.d. v družbi Mercator d.d. do vložitve zahteve v parlamentarno proceduro, saj naj bi bili omenjeni lastniški deleži oziroma njihovi deli z zastavo za posojila uporabljeni za menedžerske prevzeme gospodarskih družb Istrabenz, Holdinška družba d.d. in Pivovarna Laško d.d., hkrati pa komisija izhaja iz suma, da je bil za državno premoženje škodljiv in nepregleden način umika države iz lastniške sestave Mercatorja d.d., kar naj bi pomenilo "zeleno luč" za pospešeno lastniško konsolidacijo z menedžerskimi prevzemi.
Komisija ne bo obravnavala drugih morebitno spornih managerskih prevzemov. Predsednik komisije Lojze Posedel je dejal, da izkušnje iz preteklosti kažejo, da je v primerih preobširne preiskave, uspeh minimalen ali kot se je izrazil: "Če je kup gnoja prevelik, se ti zlomijo vile," zato so se osredotočili le na ti dve podjetji, ki sta v javnosti najbolj razvpiti. Sicer pa komisijo pri delu ne bodo zanimali managerji in njihovo delo, saj instrument preiskovalne komisije temu ni namenjen. Preiskovala bo nosilce političnih funkcij, ki naj bi bili v te sporne managerske prevzeme vpleteni ali jih omogočili. Sem spadajo tako nosilci političnih funkcij na državnem kot tudi na lokalnem nivoju, je dejal Posedel. Oseb, ki jih bodo preiskovali, ni želel imenovati, dodal pa, da se ve, kdo so bili nosilci političnih funkcij v času, ki bo pod drobnogledom. Zaradi spoštovanja integritete posameznikov bodo tudi med samim delom ravnali z imeni previdno oziroma se bodo imenovanju kogarkoli izogibali.
Najprej bo komisija pričela z delom ugotavljanja, v kolikšni meri je prevzemna zakonodaja dopuščala prevzemanje teh dveh podjetij s strani managerjev na sporen način, za kar bodo najeli zunanjega stokovnjaka. V naslednjih 14 dneh mora vsaka poslanska skupina predložiti ime stokovnjaka, za katerega meni, da je primeren za tovrstno preučitev zakonodaje. Rok, ki si ga je postavila komisija za prvi dokazni sklep glede zakonodaje, je 15. oktober 2009. Najbolj usposobljen za to delo naj bi bil strokovnjak iz pravniških vrst, pri ugotavljanju zakonodajnih lukenj pa bodo uporabljali vsa pravna mnenja, ki so bila napisana na to temo, prispevke medijev, dokumentacijo z Ministrstva za gospodarstvo in dodatne vire. Poleti bo torej nekdo, katerega ime bo znano čez 14 dni prerešetal celotno prevzemno zakonodajo. Pri izbiri strokovnjaka bodo upoštevali reference, preteklo delo na tem področju in ceno, je še povedal Posedel.