Pogodba o zaposlitvi nekdanjega prvega moža NLB Marjana Kramarja je na zahtevo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar umaknjena iz objave. Zakaj smo morali objavo pogodbe umakniti, si oglejte v videoprispevku.

Ljubljana - Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je glede poziva SDS, naj zaradi svoje zahteve po umiku objave sporne Kramarjeve pogodbe v medijih odstopi, odločna - to ne pride v poštev, pravi. »Sem pravnica in odgovarjam s pravnimi in ne političnimi argumenti. Govoriti, kot to počne SDS, da gre za porabo javnega denarja, je zavajanje javnosti.« Da pa bi številke povsem nesporno lahko prišle v javnost, bi morali spremeniti zakonodajo, razlaga pooblaščenka.

V SDS svoje razloge v pozivu za odstop pooblaščenke, češ, da ima javnost pravico izvedeti za takšne podatke, utemeljujejo tudi s tem, da je treba v precep vzeti čas, v katerem prihaja do takšnih izplačil. »Na eni strani je v resno socialno krizo pahnjenih veliko ljudi, ki nimajo za preživetje, na drugi strani pa si politično nastavljeni ljudje v državnih podjetjih brez sramu izplačujejo nezaslišane vsote denarja,« sporočajo iz SDS.

A Nataša Pirc Musar je neomajna. NLB je pravna oseba zasebnega prava in tu ne gre za porabo javnega denarja - ne glede na to, da je delež države v banki jasen. »S politično demagogijo pozivati pooblaščenca, da odstopi - niti pod razno ne razmišljam o odstopu,« nam je dejala ter poudarila, da ob tem ne želi polemizirati z mediji. »Spoštujem zaščito vira in spoštujem interese, ki jih medij zagovarja, bolj me zanima, kako je lahko iz tako sofisticirane finančne institucije taka zadeva ušla v javnost.« Pojasnjuje, da je sama ministrstvu za javno upravo pred tremi meseci predlagala, da se spremeni zakon o dostopu do informacij javnega značaja, da bi se vanj vneslo določilo, da so prihodki članov in predsednikov uprav gospodarskih družb, ki so v večinski javni lasti, javni. »A takšnega določila danes v zakonu še nimamo, zato pri obdelavi osebnih podatkov obstajata dva osnovna principa: ali podlaga v zakonu ali osebna privolitev posameznika.« Za takšno razkrivanje podatkov v javnosti je torej treba spremeniti zakon.

Pooblaščenka zadevo primerja z odmevnim razkritjem plače Franceta Arharja. »On se je spustil v bitko za predsednika države. Vsak, ki na nek način postane javna oseba, izgubi status 'navadnega smrtnika' in postane, tako imenovana, absolutna javna oseba. Takrat je tehtanje drugačno.« Ob tem poudarja, da interes javnosti ne pomeni zgolj zadovoljevanje radovednosti, temveč da mora za to obstajati utemeljen razlog. Danes je lahko razkrita Kramarjeva pogodba, jutri naš transakcijski račun, opozarja pooblaščenka.

Politiki o razkrivanju in odkrivanju megalomanskih številk