Študentsko delo je postala nova kategorija zaposlitve. Podjetja zaradi velikih stroškov ne želijo zaposlovati, zato najemajo študente, ki opravljajo delo zaposlenih pet dni na teden, osem ur na dan. Delovnih mest pa ni.
Ka.K.
Ljubljana - Minister Mitja Gaspari je z izjavo:"Na nek način je študentsko delo napaka na trgu dela, ki dela neupravičeno razliko med različno zaposlenimi," razdražil študente, ki so v veliki meri odvisni od študentskega dela. Kako pravilno in pravično urediti področje študentskega dela je težko soditi, ne moramo pa oporekati ministrovim besedam, da študentsko delo ne omogoča nobene socialne varnosti.
Preverili smo, kako poteka študentsko delo in ugotovili, da so resnično velike pomanjkljivosti. Prva je ta, da nad študentskim delom ni nadzora, saj Inšpektorat RS za delo v veliki meri ni pristojen za to področje. Kot je razložil Borut Brezovar, glavni inšpektor za delo, gre pri študentskem delu za navadno pogodbo in ne delovno razmerje. Druga težava je v nizkih urnih postavkah, saj velika podjetja, ki se uvrščajo v sam vrh najuspešnejših podjetij, plačujejo 3,3 evra na uro.
Kaj pa kršitve?
Na trgu študentskega dela je veliko kršitev: od izkoriščanja študentov, da dela več, kot je zakonsko predpisano, do neizplačevanja denarja, ki ga je študent zaslužil. Delodajalec velikokrat ne zagotovi dela v skladu s predpisi varstva pri delu. Znova in znova se pojavljajo tudi obljube, ki sicer niso kršitev, da bodo študenta zaposlili, a ko ta izgubi status za podjetje pač ni več zanimiv, ker je na trgu cenejša delovna sila. Področje je zaradi takšnih in podobnih situacij nujno potrebno urediti, saj mladi ne dobijo službe in si v nedogled podaljšujejo študentski status. Mogoče bi bila ena izmed rešitev tudi nižja obdavčitev plač mladih, kar bi spodbudilo zaposlovanje.