Vinjete – mora obmorskega turizma

Župani z Obale Dars opozarjajo, da inkasantstvo ne gre vštric s prijaznim turizmom.

Objavljeno
16. maj 2014 10.30
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – »Ob morju smo ujetniki Darsovega zaslužka z vinjetami od tistih, ki potujejo poleti v hrvaško Istro,« je včeraj povedal Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je izgubil upanje, da bo kdor koli od odgovornih sploh hotel poslušati argumente.

»Zaradi vinjet smo izgubili polovico dnevnih gostov in gostov ob koncu tedna,« trdi Matjaž.

Problematiko vinjet so na dnevni red postavili trije obalni župani, ki se zavedajo, da bo Dars po odprtju predora Markovec hotel računati hitro cesto že na Belvederju. Tako bi se skozi novi predor lahko vozili samo plačniki vinjet, ves drug tranzitni promet pa bi šel skozi Izolo proti Kopru in ob sedanji obalni cesti. V Izoli bi bili na slabšem, kot so bili zadnjih 20 let, ko so zgradili obvoznico mimo mesta.

Na Darsu so nam odgovorili, da cestninijo z vinjetami vse odseke avtocest in hitrih cest, ki jih upravljajo. Cestnina je njihov glavni vir za odplačilo kreditov. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa so nam odgovorili z enim samim stavkom: »Odločitev o tem, ali bo ta cesta cestninjena, še ni sprejeta.«

V Izoli nočejo tranzitnega prometa

Izolski župan Igor Kolenc je včeraj zagotovil: »Jamčim, da tranzitni promet ne bo šel skozi Izolo. Se bomo potrudili, da tranzitu ne bo uspelo priti skozi. Izolani se znamo tako vztrajno vrteti v krožiščih, da bodo v takih primerih nastali prehudi zastoji,« opozarja Kolenc. Prehudi zastoji nastajajo že zdaj na občinskih lokalnih cestah v Kopru, kjer je vinjetni sistem povzročil pravi kaos, ki pa ga odgovorni iz državnih služb nočejo videti. Tudi Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož, pravi: »Na vsakem sejmu, ki ga imamo v bližnjih italijanskih krajih, še posebej v Trstu, nas ljudje sprašujejo, kdaj bomo to uredili. Opozarjajo nas vsi gostinski delavci, ki izgubljajo dnevne goste. Nihče noče upoštevati izgube in nezadovoljstva gostov.«

Mate Matjaž: »Pred leti smo že ministru Patricku Vlačiču predlagali, da bi gostinci smeli kupiti vinjete za dnevne goste po znižanih cenah, denimo po pet evrov, ki bi jih gostinci dajali gostom, da bi jih spodbujali k ponovnemu prihodu. A nihče tega ni hotel slišati. Gostu je težko dati 15 evrov zato, da pride samo na kosilo ali večerjo ali za konec tedna k nam. Prej so prihajali dvakrat na mesec, zdaj morda dvakrat na leto. Dars se hvali, da na primorskem odseku največ zasluži. In zaračuna največ kazni. Tri četrtine kaznovanih je izgubljenih gostov.«

Izolski župan Kolenc pa opozarja na obetajoče projekte dveh občin ob sedanji obalni cesti. »Mar bomo raje pobirali drobiž od vinjet in zanemarili možnost drugače urejene obale? Zdrava pamet pove, da smo se za predor odločili tudi zato, da bi dobili del obale za nove vsebine.«

V Italiji imajo nad Trstom približno 40 kilometrov avtoceste, ki ni plačljiva. Pri intenzivem prepletanju lokalnega in tranzitnega prometa ni mogoče graditi cestninskih postaj in ločevati prometnih tokov na ločena cestna omrežja. Podobno prepleteno in premalo razvito je tudi cestno omrežje v slovenski Istri, da bi si lahko privoščili dva vzporedna in me seboj ločena sistema. Nihče še ni natančno izračunal, koliko država izgublja zaradi tako zastavljenih vinjet. Poseben absurd pa je, da vinjete plačujejo samo vozniki avtomobilov, medtem ko je obalna hitra cesta brezplačna za tovornjake.