Spodbudnemu slovenskemu trendu rasti turističnega obiska svoj delež dodajata tudi vinski destinaciji Vipavska dolina in Brda. V povezavi s kulinarično ponudbo tako uspešno prepričujeta tuje goste, da se je njihov obisk v zgolj letu dni ponekod podvojil.
»Vino in kulinarika sta glavna produkta turizma v Vipavski dolini,« ne preseneti Maja Hladnik iz Zavoda za turizem TRG Vipava. Turistični razvoj odpira vrata več vinskim kletem, ki vabijo tudi radovedne obiskovalce. Nadgradnja ponudbe so izvrstne kulinarične postojanke, kot so Zemono, Majerija, Podfarovž ali Arkade, ter druge gostilne in turistične kmetije. Po podatkih vipavskega turističnega informacijskega centra Slovenci še vedno predstavljajo dobro polovico gostov, toda delež tujcev skokovito raste. Italijani, Francozi, Nemci, Avstrijci, Belgijci in Američani ter tudi Japonci so redne stranke kulinaričnih in enoloških ponudnikov.
»Glede na prejšnje leto se je število gostov iz tujine podvojilo,« ugotavlja Urška Grmek: »Vipavska dolina ponuja posebnosti z avtohtonimi sortami zelen, pinela in klarnica, ki gostu pričarajo drugačna doživetja. Vina teh sort so zanimiva za nakup in gostje jih doma nato lahko delijo s svojimi prijatelji. Redkeje pa posegajo po sauvignonu in chardonnayju ter drugih svetovnih vinskih sortah, ki ju dobijo povsod. Gostje iščejo unikatnost, pristnost. Vinarji vse bolj dojemajo vinski turizem kot priložnost, zato so lansko poletje odprli svoje kleti.«
Znani slovenski kuhar Tomaž Kavčič z dvorca Zemono, ki je že pred desetletjem začel zaznavati trend večjega števila prihodov tujih gostov – poleg Italijanov –, z zadovoljstvom spremlja aktivno promocijo doline. »Zagotovo je Vipavska dolina zaradi športa, kulture, kulinarike in seveda vinarstva edinstvena tudi v svetovnem merilu. To so priložnosti, ki jih je vredno izkoristiti. Vinski in kulinarični turizem sta namreč celo v Avstriji prehitela smučarsko dejavnost,« pravi Kavčič, ki se mu kakršna koli delitev doline na zgornjo in spodnjo zdi povsem nesmiselna.
Še za najzahtevnejše
Čeravno je turistična destinacija obkrožena z vinorodnimi okoliši, meni, da tovrstne ponudbe ni nikoli preveč. »Čedalje več je krajših dvo- ali tridnevnih obiskov, ko gosti krožijo med različnimi turističnimi ponudniki. Zato je pomembna ena blagovna znamka in čim več kakovostnih informacij.« Podobno ugotavlja Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda: »Naša zgodba je precej podobna zgodbi Furlanije - Julijske krajine. Zelo velika podobnost med ozemljema, podnebje in druge naravne razmere vplivajo na to, da se naše zgodbe občasno tudi prepletajo. Tudi ponudba, ki jo gostom pripravimo v Brdih, se večkrat dopolnjuje s furlansko. Marsikdo, ki obišče Brda, zaide tudi na italijansko stran in obratno.«
Brda so v dobrih dveh desetletjih turističnega vzpona precej spremenila svojo podobo prav po zaslugi vinogradništva in kulinaričnega turizma ter oktobra lani prejela najvišje priznanje na področju slovenskega turizma – kristalni Triglav 2016. »Brda doma in v tujini slovijo po odličnih vinih, za katera briški vinogradniki in vinarji na najuglednejših mednarodnih ocenjevanjih prejemajo najvišja priznanja, njihova vina pa so del vinskih kart najprestižnejših svetovnih restavracij,« dodaja Tina Novak Samec.
Vinar Dominik Sosolič pravi, da se je v zadnjih letih zaradi turizma prodaja vina podvojila, turistična sezona pa se je zaradi italijanskih in avstrijskih sosedov podaljšala. »Tudi mnogi Slovenci šele odkrivajo Brda zaradi nadaljevanke Ena žlahtna štorija,« prizna. A ob turističnem razcvetu opozarja, da zdaj že primanjkuje ponudbe za najpetičnejše goste, ki bi plačali za nekaj več ugodja. »Resda so njihovi okusi zahtevni, vendar pustijo tudi veliko denarja in naredijo veliko reklamo,« sklene.