Tiskane izdaje
Če bo vse po sreči, bo s strokovno pomočjo v Vipavi v prihodnje spet zaplavala trenutno izjemno ogrožena ribja vrsta primorska podust. Takšnega zalogaja vnovične naselitve ribe na območje, kjer je ni več, v Evropi doslej še ni bilo. Vzporedno bo potekal še drugi naravovarstveni projekt za izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in njihovih habitatov v Vipavski dolini, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Evropska komisija je potrdila načrt Zavoda za ribištvo Slovenije, saj se nadeja, da bi lahko novo znanje in izkušnje pripomogle naseljevanju in doseljevanju vodnih bitij v naravo tudi drugje po stari celini. Za projekt primorske podusti (Life for Lasca) bo tako na voljo 3,2 milijona evrov, za projekt VIPava pa še 3,3 milijona. »Predvsem v primeru podusti gre za projekt, kot ga še ni bilo. Čeprav zagotovila za uspeh nimamo, pa upamo, da nam bo uspelo,« je zadovoljen Dejan Pehar, direktor Zavoda za ribištvo Slovenije, ki v projektih med drugimi sodeluje še z Zavodom RS za varstvo narave, Direkcijo RS za vode, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, italijanskim partnerjem Parco Ticino iz okolice Milana in lokalnimi občinami ter ribiškimi družinami Ajdovščina, Renče in Soča - Nova Gorica.
Pri nas se je v zadnjih skoraj treh desetletjih rešilo soško postrv z doseljevanjem te ogrožene vrste, primorska podust pa bo še večji izziv. V porečju Vipave je množično živela do 80. let prejšnjega stoletja, nato pa je začela izginjati s takšno naglico, da so leta 2003 so našli le še nekaj osebkov v izlivnem delu potoka Vrtojbce. Nazadnje so primorsko podust našli leta 2007 v reki Dragonec - zgolj dva osebka vrste. »Po tem primorske podusti, kljub intenzivnem vzorčenju ne v Dragoncu ne v ostalih vodotokih porečja Vipave, nismo več našli. Danes velja vrsta v porečju Vipave za izginulo,« pove dr. Kaja Pliberšek, vodja projekta Life for Lasca.
Najdba v Brdih
V največji meri je vzrok za izginjanje vrste na celotnem območju naselitve v Sloveniji in Italiji prisotnost tujerodnih vrst v okolju, ki tekmujejo s primorsko podustjo za prostor in hrano ter so pri tem uspešnejše. »Počasi, a vztrajno izpodrivajo primorsko podust, in vprašanje časa je, kdaj bo vrsta izumrla, če ničesar ne ukrenemo,« dodaja. V Vipavski dolini je popolnoma izpodrinila primorsko podust, donavska podust. V drugi polovici prejšnjega stoletja so jo prinesli ribiči za popestritev ribolova.
Pred sedmimi leti je Zavod za ribištvo Slovenije iskanje primorske podusti razširil na celotno jadransko povodje, ribo pa našel bliže, kot bi verjetno mislili. V potoku Kožbanjšček v Goriških Brdih so leta 2013 namreč opazili manjšo populacijo, ki predstavlja edino znano še živečo populacijo primorske podusti v Sloveniji in tudi v celotnem porečju reke Soče. »Italijanski kolegi iz Univerze v Trstu so nam namreč sporočili, da njihova zadnja najdba enega osebka primorske podusti v porečju Soče sega v leto 2011. Danes se v večjem številu primorska podust nahaja le še v porečju reke Pad v Italiji, vendar je tudi tam v močnem upadu.«
Ena podust noter, druga ven
Izziva se bodo strokovnjaki lotili prihodnje leto. »Gre za precej zahtevno nalogo, saj je težko predvideti prav vse grožnje, ki so botrovale k njenemu izginotju,« pravi dr. Kaja Pliberšek. Najprej bodo pripravili podlage s področja geologije, hidrologije, biologije in zgodovine območja. »Na podlagi tako pridobljenih podatkov bomo izbrali približno deset pritokov Vipave, ki so primerni za naselitev izginule vrste. Na teh potokih bomo izvedli še habitatno analizo in se odločili za tri potoke ter z njimi začeli s poskusom vnosa primorske podusti v njeno prvotno okolje. Ves čas trajanja projekta pa bomo na celotnem porečju Vipave odstranjevali tujerodno donavsko podust, ki je glavni razlog za izginotje primorske podusti,« je napovedala.
Ob koncu projekta bodo študijo izvedljivosti vključili v akcijski plan upravljanja s primorsko podustjo. »To je bo zelo pomemben rezultat projekta. Akcijski plan bo vseboval navodila za ohranitev primorske podusti kot vrste skozi daljše časovno obdobje in na njenem celotnem arealu, v porečju Pada v Italiji in porečju Soče v Italiji in Slovenji.« Primorsko podust bodo vzrejali v ribogojnici v Kobaridu, ki jo bodo prihodnje leto tudi s tem namenom popolnoma obnovili: »Primorska podust je v naravi že tako močno ogrožena, da ne ponuja zadostne podpore za naselitev v druga območja. Ribe iz ribogojnic bodo služile za naselitev in doseljevanje vrste v naravo. Na dolgi rok bo tako slovenska ribogojnica podpirala populacije v porečju reke Soče, italijanska ribogojnica pa bo podpirala osebke v porečju reke Pad.«
Pretok vode v rokavih Vipave
Strokovnega dela na in ob Vipavi s tem ne bo konec. Dolina zaradi svoje pestrosti nudi življenjski prostor številnim vrstam rastlin in živali, ki pa zaradi človekovega vpliva v preteklosti in dandanes ni povsod v dobrem stanju. Zato bodo nekatere habitate v okviru projekta VIPava izboljšali in obnovili. »Namen je izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in njihovih habitatov v dolini,« je pojasnila Nastja Pajk, vodja projekta, iz Zavoda za ribištvo Slovenije.
V zgornjem toku reke Vipave bodo tako neprehodne pregrade preoblikovali v večstopenjske drče in s tem omogočili prehodnost vodnim organizmom. V dveh stranskih rokavih Vipave in Novakovi mlinščici bodo omogočili stalen pretok vode skozi rokava in mlinščico, z odstranjevanjem lesne zarasti in preprečevanjem zaraščanja travnikov na obrobju Trnovskega gozda in gozda Panovec bodo izboljšali življenjski prostor za vrste, ki so vezane na travniške površine. Na Ajdovskem polju bodo vnovič vzpostavili in ohranjali krajinske strukture, kot so mejice. Na območju doline bodo odstranjevali tudi tujerodne vrste želv, ki ogrožajo našo edino domorodno želvo, močvirsko sklednico.
Na koncu bo vse skupaj na ogled z urejeno tematsko učno potjo za pešce in kolesarje. »Potekala bo ob Vipavi od izvira do državne meje z Italijo. Domačini in obiskovalci bodo pridobili urejeno infrastrukturo za kakovostno preživljanje prostega časa, hkrati pa se bodo lahko podučili o tam živečih vrstah in ostalih naravnih lepotah območja. Z navezavo na lokalno kulinariko je to tudi priložnost za razvoj turizma v dolini. In navsezadnje, z izboljšanjem naravnega okolja, bomo dolgoročno izboljšali tudi kvaliteto življenja prebivalcev,« je dodala.
