Visoka napetost med Prevaljami in Ljubljano

Prevalje – Občinski svetniki na Prevaljah bi morali prihodnji teden odločati o sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bi podjetju Elektru Celje omogočil gradnjo osem in pol kilometrov dolgega visokonapetostnega daljnovoda od Raven na Koroškem do Mežice.

Vendar po neuradnih, a zanesljivih informacijah župan Matic Tasič točke sploh ne bo uvrstil na dnevni red seje. Od države bo poskušal iztržiti 10 odstotkov od okoli osem milijonov evrov vredne naložbe zaradi degradacije, ki jo bo v okolju povzročil daljnovod.

Za Tovarno akumulatorskih baterij iz Mežice, največjega odjemalca električne energije v zgornji Mežiški dolini, ki mu je Elektro Celje obljubil boljšo preskrbo z energijo do leta 2018, je novi daljnovod pogoj za širitev proizvodnje. V nasprotnem primeru lahko o širitvi razmišljajo le v tujini. »Zaradi slabe preskrbe z električno energijo v tovarni ne moremo obratovati optimalno. Naša priključna moč je 12 megavatov, za stabilno obratovanje bi potrebovali od 300 do 400 kilovatov več.

Za širitev proizvodnje pa potrebujemo najmanj 16,5 megavatov priključne moči,« je povedal Martin Rebula, tehnični direktor v Tabu. V podjetju so zaradi težav z električno energijo razvili računalniški program, ki začne avtomatsko zniževat proizvodnjo, da ne presežejo električne konice.

A v tej zgodbi ne gre le za Tovarno akumulatorskih baterij, pač pa tudi za druga podjetja v zgornji Mežiški dolini ter gospodinjstva. Črnjanska županja Romana Lesjak je povedala, da imajo težave, že če hočejo na električno omrežje priklopiti novo javno razsvetljavo. Elektrike je v dolini tako malo, da če bi se v njej jutri pojavil nov investitor in želel zagnati proizvodnjo, tega ne bi mogel storiti, ker se ne bi mogel priključiti na omrežje.

Na Lešah zahtevajo vkop v zemljo

Elektro Celje gradnjo daljnovoda napetosti dvakrat 110 kilovoltov na tej trasi načrtuje že osem let. Iz Raven na Koroškem, kjer bo na začetku v dolžini skoraj 500 metrov vkopan v zemljo, ga bodo nato speljali po zraku. V občino Prevalje pride preko hribovske vasi Leše. Tamkajšnji prebivalci od investitorja zahtevajo, da ga na 1,5 kilometrov dolgi trasi mimo Leš znova vkopljejo in tako zmanjšajo škodljive vplive neionizirajočega elektromagnetnega sevanja. Ustanovili so civilno iniciativo, ki jo vodi Uroš Kresnik. »Daljnovodu ne nasprotujemo in ne želimo zavirati gospodarskega razvoja. Tudi odškodnine nas ne zanimajo. Želimo si le, da daljnovod vkopljejo, saj bi to bil že tretji daljnovod preko naših hiš,« je rekel Kresnik.

Na Elektro Celje so pojasnili, da daljnovoda v zemljo mimo Leš ne morejo vkopati. »Traso smo umaknili južno od vasi, obljubili smo jim da jim bomo v zemljo vkopali obstoječi srednejnapetostni daljnovod, ki res poteka čez njihove hiše ter umaknili križanje starega in novega daljnovoda pred vasjo. Vkop na tem terenu ni mogoč zaradi konfiguracije in geološke sestave tal, poseben problem so opuščeni rudarski rovi, zaradi katerih se teren na večih mestih poseda,« so razložili na Elektru Celje. Lastnikom zemljišč so pripravljeni plačati odškodnine, popravili bi tudi cesto, ki jo bi med gradnjo poškodovali.

Če občina Prevalje ne bo prižgala zelene luči za naložbo, bo podjetje projekt prisiljeno izpeljati v okviru državnega prostorskega načrta, ki omogoča razlastitev v javnem interesu. Predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec je povedal, da bo to povzročilo najmanj tri leta ali celo več časovnega zamika. Če bi prevaljski občinski svetniki jutri razpravljali o tem, ali gradnjo daljnovoda preko Leš do občine Mežica podpreti ali ne, bi naložbo podprli. A njihov župan je prepričan, da ne bo nič hudega, če z odločitvijo počakajo še nekaj mesecev, vmes pa iztržijo 800 tisočakov. Ustavili ga niso niti namigi, da lahko država tudi do občine, ki si želi čistilno napravo in širitev Lekove proizvodnje v obratu na Prevaljah, zaostri retoriko.