Tiskane izdaje
Kaj sta slovenski akademski sferi prinesla Božiček in Dedek Mraz? Zdi se, da je »darila« nosil kak manj prijazen mož, saj se ji menda ne napoveduje skoraj nič dobrega. Še naprej bo izgubljala proračunski denar, čeprav kaže, da malo manj, kakor je grozilo sprva.
Vseeno bo to premalo za normalno izvedbo študijev, predvsem pa se bo jeseni zatikalo pri izpeljavi petega leta bolonjske reforme. Po napovedih se bo prenovil tudi celoten zakon o visokem šolstvu – prvi del te prenove je bila nedavno sprejeta novela visokošolskega zakona. Glede na sodbo ustavnega sodišča bo moral ta zakon vključiti tudi financiranje visokega šolstva – zdaj je to urejeno z vladno uredbo, ki je uglašena z zakonom o uravnoteženju javnih financ in o katere ustavnosti bo menda že v kratkem presojalo ustavno sodišče.
Dobra novica za slovensko visoko šolstvo pa bo gotovo to, če v novem letu ne bo zastala predvidena gradnja novih fakultet in študentskih domov – med že začetimi projekti sta v Ljubljani fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakulteta za računalništvo, v Mariboru pa medicinska fakulteta. Za zdaj ni veliko upanja, da bodo začetek gradnje le dočakale ljubljanske umetniške akademije.
In kaj lahko v novem letu pričakuje znanost? Vsekakor nadaljnje zategovanje pasu, kar pomeni tudi zamudo pri začetku financiranja že odobrenih nacionalnih projektov, zmanjšanje števila mladih raziskovalcev in verjetno odpuščanje predvsem najmlajših raziskovalcev.
Ali bo sledilo tudi razpuščanje in združevanje raziskovalnih institucij, se še ne ve, bo pa izguba samostojnosti oziroma priključitev nekaterim strokovnim zavodom, ki delujejo v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, verjetno doletela Pedagoški inštitut, javni raziskovalni zavod, s katerim se je veliko »ukvarjala« že prva Janševa vlada.
Dobra novica pa je nedavni vladni sklep o rešitvi dolgotrajne stiske Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, ta bo odslej priključen Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
