Visoko šolstvo v 2014: Leto velikih sprememb za študente

Predlog zakona o visokem šolstvu, ki je sicer izzval veliko kritik, obljublja več denarja.

ned, 29.12.2013, 15:00

Novi zakon o visokem šolstvu, ki ga še dopolnjujejo, bo predvidoma sprejet marca. Predlog zakona loči med polnim in delnim študijem, vsakomur pa ne glede na starost in zaposlitveni status omogoča eno možnost brezplačnega izobraževanja. Po drugi strani dopušča visok delež plačljivih vpisnih mest. Tudi zaradi tega je vzbudil veliko kritik. Poleg tega se v prihodnjem letu obeta še reforma študentskega dela.

Za uspeh so potrebna sredstva, slišimo pogosto in prav zaradi denarja se je na področju visokega šolstva v zadnjih dveh letih močno iskrilo. Sredstva so se namreč predvsem v letu 2012 nadpovprečno zmanjšala, posledice česar so bile vidne tudi letos. Glede na sprejeti rebalans se bo proračun ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prihodnje leto zmanjšal za nekaj več kot štiri odstotke na 1,638 milijarde evrov, sredstva za visoko šolstvo pa naj bi ostala približno na ravni iz letošnjega leta. Čeprav so morali oktobra vsi visokošolski zavodi v skladu z bolonjsko reformo uvesti dodatni, peti letnik študija. Zanj je sicer ministrstvo namenilo 6,1 milijona evrov, po njihovih besedah dovolj, po mnenju predstavnikov univerz premalo.

V prihodnjih letih naj bi bilo denarja za visoko šolstvo – to je pri nas glede na druge države OECD močno podfinancirano – nekoliko več, in sicer za dva odstotka na leto, piše v predlogu zakona o visokem šolstvu. Tudi če se bo ta zaveza uresničila, bo slovensko visoko šolstvo na primerljivi ravni čez deset let.

Prav sprememba zakona o visokem šolstvu bo dolgoročno pustila najpomembnejši pečat. Javna razprava, v kateri smo slišali številne kritike predloga, je končana. Kljub temu po besedah ministrstva še sestankujejo »z različnimi deležniki in strokovnjaki s tega področja«. Predlog zakona je tako v fazi dopolnjevanja, »spremembe bodo«, pravijo na ministrstvu. Kak­šne, dodajajo, bo znano po novem letu. Toda glede na zadnje spremembe, ko so zgolj jasneje zapisali posamezne člene, bistvenih popravkov najverjetneje ne gre pričakovati. Predvidoma januarja naj bi bil zakon na vladi, marca pa že sprejet.

Polni in delni študij

Zadnji objavljeni predlog predvideva, da bomo po novem ločevali med polnim in delnim študijem. Pri polnem, ki je približek zdaj poznanemu rednemu študiju, predlog ne prinaša velikih sprememb: še vedno bo imel posameznik za končanje na voljo leto več, kot traja program. Drugače je pri delnem študiju, pri katerem bo študent lahko na leto opravil obvez­nosti za največ 36 kreditnih točk, in ne več za 60, kot zdaj velja za izredne študente. S tem se bo čas izobraževanja podaljšal. Bosta pa lahko oba, polni in delni študij, ali brezplačna ali plačljiva. Tako naj bi imel vsakdo, ne glede na starost in zaposlitveni status (ob izpolnjevanju razpisnih kriterijev, med katere spada tudi omejitev), v življenju eno možnost brezplačnega študija.

Dopušča pa zakon visok delež plačljivih vpisnih mest, kar je bil poleg uporabljenega jezika – v zakonu študij opredelijo kot storitev na trgu – eden ključnih očitkov. Veljavni zakon te omejitve sicer niti nima, je pa v predlogu s 40 odstotki veliko višja od dejanskega stanja. Predlani je bilo po podatkih statističnega urada namreč nekaj več kot 20 odstotkov izrednih študentov.

Drugih sprememb, ki bi zadevale študente, na ministrstvu za izobraževanje ne pripravljajo. Pač pa je na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na mizi že reforma študentskega dela. Ta naj bi bila v javni razpravi predvidoma v začetku januarja in konec istega meseca že sprejeta na vladi. Po neuradnih informacijah predlog predvideva plačevanje socialnih prispevkov, zaradi česar se bo skupna dejanska obremenitev študentskega dela zvišala s 33,3 na 43,1 odstotka. Določena bo minimalna urna postavka, in sicer na 4,5 evra bruto oziroma 3,8 neto. Delodajalci pa bodo omejeni na kvote, ki bodo odvisne od števila zaposlenih za nedoločen čas.

Prijavi sovražni govor