Visoko šolstvo: »V zakonu manjka varovalka«

Ministrstvo interpretira člen o plačljivosti študija drugače od društva Študentska Iskra.

sre, 13.11.2013, 19:53; spremenjen: 07:53

Iskra

V društvu Študentska Iskra so kritični še do dopolnilnega stebra financiranja, ki spodbuja zavode, da iščejo sponzorje na trgu, možnosti ustanavljanja odcepljenih podjetij, prav tako pogrešajo omejitev največjega dovoljenega števila ur neposredne tedenske pedagoške obveznosti na plačljivem študiju.

ŠOS

Predlog zakona po mnenju Študentske organizacije Slovenije prinaša določene spremembe, ki so smotrne in nujno potrebne. So pa še nekatera nerešena vprašanja, ki so ključna za zagotovitev dostopnega, brezplačnega in v študenta usmerjenega študija, na katera bodo ministrstvo še opozorili.

Ljubljana – Predlog zakona prinaša komercializacijo visokega šolstva, trdijo v društvu Študentska Iskra, zaradi česar so danes že drugi dan zapored organizirali skupščine na različnih fakultetah. Z njimi bodo nadaljevali še jutri. Ministrstvo njihovo kritiko novele, ki je še v javni razpravi, zavrača.

Novela zakona o visokem šolstvu ločuje med rednim in delnim študijem (ne pozna več tako imenovanega izrednega študija). Oba bosta lahko ali brezplačna ali plačljiva. Na brezplačnega se bo lahko enkrat vpisal vsakdo, ne glede na starost in zaposlitveni status. Za dokončanje bo imel na voljo leto več, kot traja sam študij. Če si bo, denimo, po končanem prvem letniku premislil in se želel prepisati na drug študijski program, zaradi česar bo študiral pet, in ne štiri leta, bo moral dodatno leto plačati. Zakon hkrati določa, da obseg plačljivega študija ne sme presegati štirideset odstotkov vpisanih študentov.

Oba člena skupaj pa po mnenju Jaše Lategana iz društva Študentska Iskra lahko vodita v komercializacijo študija. V zakonu namreč ni jasno zapisano, katero število vpisanih študentov se upošteva: ali vpis na visokošolski zavod, kar je na primer ljubljanska univerza z vsemi 26 članicami, ali na posamezni študijski program. In prav tu se Iskrina interpretacija zakona razlikuje od razumevanja določila ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Po mnenju Lategana je ta omejitev vezana na zavod, zato zakon omogoča, »da celotni študijski programi, oddelki, smeri ali celo fakultete postanejo popolnoma samoplačniške«. Nadaljuje, da bi se lahko na primer zgodilo, da bi bile plačljive vse humanistične smeri, ker da niso aplikativne, ali celo, da bi bil plačljiv študij medicine, kjer je zaposljivost večja, s čimer bi bil program odprt izključno za otroke bogatih staršev. V zakonu »ni varovalke, ki bi to preprečila«.

Na ministrstvu te očitke zavračajo. Pravijo, da je omenjeni delež vezan na posamezen študijski program, pa še to zgolj pod pogojem, da to ne vpliva na izvajanje dejavnosti zavoda. »Če je to namen, potem naj tako piše v zakonu,« sporoča Lategano. Ali so ta očitek Iskre pripravljeni slišati na ministrstvu in skladno s tem dopolniti člen, nam včeraj niso odgovorili. Je pa državni sekretar Mirko Pečarič po včerajšnjem sestanku s Študentsko organizacijo Slovenije poudaril odprt dialog z vsemi deležniki.

Pri tem velja spomniti, da zdaj veljavni zakon ne določa največjega števila izrednih študentov. Dovoljujejo pa novela več izrednih vpisnih mest, kot jih je zdaj na visokošolskih zavodih. Ministrstvo sicer več čas poudarja, da jih je zdaj 34 odstotkov, medtem ko jih je bilo po zadnjih dostopnih podatkih statističnega urada predlani dobrih 20.

Prijavi sovražni govor