Tiskane izdaje
Velenje, Celje - Direktorica Visoke šole za varstvo okolja Velenje (VŠOV) Milena Pečovnik in šola od sodišča zahtevata, naj z začasno odredbo zadrži imenovanje Gašperja Gantarja za novega direktorja.
Imenovalo ga je Regijsko študijsko središče Celje (RŠS), ki je začelo prevzemati visoko šolo, odkar je iz njega v začetku leta izstopila velenjska občina, od takrat pa se stopnjujejo tudi napetosti med občino in RŠS.
Direktorica RŠS Katja Esih je na dopustu in nam je pojasnila obljubila za konec meseca, predsednik sveta javnega zavoda RŠS Alojz Razpet, sicer ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Celje, pa pravi, da bi z nami raje komuniciral po Esihovi, saj na RŠS »vse stvari vodi direktorica«.
Javni zavod RŠS so 32 občin Savinjske statistične regije in obe regijski gospodarski zbornici ustanovile leta 2002. Kasneje so se mu pridružile še regijske obrtne zbornice, že po štirih letih pa so iz RŠS izstopile občine Gornji Grad, Vransko, Prebold in Radeče. Leta 2008 je vstopila nova občina Rečica ob Savinji, a so lani izstopile še občine Polzela, Vitanje in MO Velenje. Prav izstop Velenja je sprožil kadrovske zaplete in napetosti med Celjem in Velenjem.
RŠS je ustanovil tri visokošolske zavode: leta 2007 v Velenju VŠVO, leta 2009 v Celju Visoko zdravstveno šolo (VZŠ), leta 2010 pa v Celju še Visoko gospodarsko šolo, zdaj Visoko šolo za proizvodno inženirstvo (VŠPI). RŠS je sodeloval tudi pri pogovorih MO Velenje z Univerzo v Mariboru o ustanovitvi akademije za glasbo v Velenju, ki jo je ustavilo pomanjkanja denarja.
Očitki o povezavi z Velenjem
V začetku leta je komisija VŠVO v sestavi Vilma Fece, Katja Esih in Andrejka Mevc upravnemu odboru šole predlagala, da za direktorico ponovno imenuje Mileno Pečovnik, ki je direktorica že od leta 2008. Upravni odbor je sklep o imenovanju marca poslal v soglasje svojemu ustanovitelju RŠS, kjer je direktorica Esihova. Toda svet RŠS je sklep spremenil, Pečovnikovo imenoval le za vršilko dolžnosti direktorice in jo maja povabil, da predstavi vizijo razvoja šole.
»Moja vizija se jim je zdela ustrezna, so mi pa očitali povezavo z Velenjem, sodelovanje v projektnem svetu za razvoj terciarnega izobraževanja v Velenju, kamor me je imenoval župan Bojan Kontič, ter da se o tem nisem posvetovala z Esihovo. Očitali so mi tudi, da bodo zaradi izstopa Velenja iz RŠS izstopale tudi druge občine,« pravi Pečovnikova.
Regijsko študijsko središče Celje je začelo prevzemati Visoko šolo za varstvo okolja Velenje. Foto: Brane Piano/Delo
Svet RŠS je nato sprejel spremembe in dopolnitve akta o ustanovitvi VŠVO. Po novem direktorja VŠVO imenuje ustanovitelj (RŠS) in tudi v upravnem odboru imajo člani ustanovitelja večino.
»Da pripravljajo spremembe, nismo bili obveščeni, dobili smo le sklep, da moramo statut VŠVO s spremembami uskladiti v treh mesecih,« pravi Pečovnikova. Upravni odbor šole je zato v začetku junija sklenil, da bi morale biti spremembe usklajene med ustanoviteljem, šolo in MOV, saj posegajo v strukturo odločanja in vplivajo na razmere delovanja visokošolske institucije. »V zadnjih treh letih je bil vložek velenjske občine, ki šoli zagotavlja brezplačne prostore v stavbi Gaudeamus in plačuje tekoče stroške, ter gospodarskih družb večji od 180.000 evrov, letos pa ima VŠVO realizirane tri prijave na mednarodne projekte, pri katerih potrebuje več kot 100.000 evrov za sofinanciranje in je v tem delu v celoti vezana na MO Velenje in gospodarstvo območja Saša,« je svojega ustanovitelja spomnil svet VŠVO.
Soglasje k novemu statutu je nato v začetku tega meseca zavrnil še senat VŠVO in zahteval od RŠS, da jim predstavi razloge za spremembe, ki so po njihovem za šolo škodljive. Naj uredi odnose, so RŠS pozvali tudi z velenjske občine.
S tem pa prevzemanje velenjske šole še ni bilo končano. Sredi junija je RŠS objavil nov razpis za direktorja in 6. julija je svet na dopisni seji v nasprotju z aktom o ustanovitvi VŠVO za direktorja imenoval Gašperja Gantarja, ki je delno zaposlen kot dekan VŠPI, ustanovitelj katere je prav tako RŠS. VŠPI nima koncesije, na njej pa študira le 27 izrednih študentov. Na VŠVO je 168 rednih študentov in okoli 100 študentov, ki pavzirajo, na VZŠ pa je vpisanih 152 študentov.
Kaj se je zgodilo
Pečovnikova se sprašuje, ali ima RŠS za delovanje sploh še podlago v nacionalnih usmeritvah in potrebah gospodarstva in negospodarstva: »Visokošolskih študijskih programov je preveč, visokošolski prostor se internacionalizira in ne zapira v regijske okvire in tega ni bilo mogoče preseči. Iz RŠS je izstopilo že veliko (so)ustanoviteljev, čeprav tega RŠS niti v sodnih podatkih še ni uredil. In kaj se je zgodilo z visokimi vložki lokalnih skupnosti v ustanovljene visokošolske zavode?«
