Tak odgovor vlade je seveda potrdil prizadevanja številnih poznavalcev krajinskega parka Sečoveljske soline, ki si že več kot leto dni prizadevajo prepričati odgovorne, da je nesmiselno prodajati Telekom tudi s Solinami. Opozorili so, da lahko država kupi Soline le, če so zagotovljena sredstva v državnem proračunu in če se s tem zaščitijo nacionalni interesi. Vlada se že pogaja o ustanovitvi predkupne pravice na poslovnem deležu Solin in opcijskega nakupnega upravičenja. Strokovne službe ministrstva za finance so začele usklajevati vsebine predmetne pogodbe z družbo Telekom, ki jo bodo posredovali vladi, da poda soglasje. V usklajevanju bo med drugim treba posodobiti koncesijsko pogodbo za upravljanje krajinskega parka Sečoveljske soline, saj ta ni dopolnjena z novo in spremenjeno zakonodajo, ni usklajena s koncesijsko pogodbo za rabo morske soli, ne določa pogojev za jasno izvajanje vseh koncesijskih razmerij ter za upravljanje z državnimi nepremičninami. Zato so pri prejšnjih vlaganjih Solin v parkovno in solinsko infrastrukturo nastali spori, zaradi katerih so Soline vložile tožbo proti Republiki Sloveniji.
Manj težav za prenovo
Domačini so na okrogli mizi izrazili razočaranje nad tem, kako soline propadajo. Dodatni razlog za črogledost je bila odtegnitev sredstev za Muzej solinarstva. Krajani so bili tudi skeptični nad Sovinčevimi besedami, da bodo soline v 20 letih vpisane na Unescov seznam. »Ne verjamemo, da vpis bo, ker so v občini premalo aktivni in sposobni, po drugi strani pa je na državni ravni dovolj ljubosumja, da bi pomagali pri postopkih vpisa na Unescov seznam,« nam je povedal prebivalec Sečovelj. Piranski podžupan Bruno Fonda je uničevanje solinske dediščine primerjal z ravnanjem fanatikov islamske države, ki nasilno razbijajo spomenike svetovne dediščine.