Tiskane izdaje
Analiza, ki jo je leta 2015 naročilo ministrstvo za zdravje, je pokazala, da je od takratnih 882 vpisanih bolnikov za ortopedsko operacijo kolka, kolena, ramena in hrbtenice le dobra tretjina takih, ki operacijo želijo in so tudi ustrezno zdravi, da jo bodo prenesli. Kar 40 odstotkov bolnikov ima toliko pridruženih bolezni, da za zahtevno operacijo niso sposobni. Splošno zdravstveno stanje ne dopušča zahtevne operacije. Nadaljnjih 28 odstotkov pacientov operacije ne želi, še niso odločeni zanjo ali bi jo preložili iz drugih vzrokov.
Različni razlogi za bolnikovo odpoved operacije
»Nekdo si ne more urediti prevoza, ima obravnavo na sodišču, je prehlajen,« je direktor bolnišnice Radoslav Marčan pred novinarji leta 2015 našteval vzroke, zakaj pacienti ne pridejo na operacijo, ko jih pokličejo. Tako je tudi danes. Nekateri se sami prenaročijo tudi tri- ali štirikrat in tako na lastno željo čakajo tri ali štiri leta. Drugi sploh ne pokličejo in jih operacijska dvorana z vso ekipo prazna čaka. To je najdražje za vse. Vse to omogoča zakon o pacientovih pravicah in druga veljavna zakonodaja.
Skratka, analiza v Valdotri je pokazala, da so čakalne vrste za dve tretjini krajše, kot kažejo čakalni seznami. Najbrž je tako tudi drugje. Vendar se ni od takrat nič spremenilo. Rezultati celotnega pilotnega projekta, v katerega sta bila vključeni še bolnišnici Izola in Celje, javnosti niso znani, čakalni seznami še niso pregledani, saj bi zato morali spremeniti zakon o pacientovih pravicah, pravilnik o vodenju čakalnih seznamov, postaviti nova strokovna merila za uvrščanje na sezname, posledično ni prilagojeno načrtovanje in financiranje operacij. Čakalni seznami so še zmeraj nerealni.
Bolnišnice niso smele dodatno operirati
Drugače je z operacijo nožnega palca (hallux valgus), s 703 dnevi čakalne dobe letos vodilno med operacijami nasploh. Ortopedska klinika UKC Ljubljana je, denimo, več let zapored prosila za povečanje števila operacij nožnega palca, a ZZZS jih ni odobril. Vsi izvajalci, ne samo Valdotra in UKC Ljubljana, so predlagali tudi, da bi čakalne dobe odpravljali že od januarja, torej vse leto. Vendar vlada tega ni izpeljala; bolnišnice dodatno operirajo šele od aprila ali maja, finančno podlago za to pa je vlada sprejeli šele junija. Zakaj bi zdaj na hitro uvedli novega izvajalca za ortopedijo, ko pa je v prvi tretjini leta vlada presodila, da ni treba, da bi 13 ortopedskih centrov v bolnišnicah dodatno operiralo? V Valdoltri so ogorčeni tudi, ker naj bi – po besedah državne sekretarke Ane Medved – v MD Medicini polovico od 442 operacij dodatnega programa izvedel upokojeni kirurg, medtem ko so morali sami pred časom pogodbe z vsemi svojimi upokojenimi kirurgi prekiniti.
V javnih zavodih upokojeni kirurgi ne smejo operirati, v zasebnih za javni denar pa lahko
Zakaj bi zdaj na hitro uvedli novega izvajalca za ortopedijo, ko pa v prvi tretjini leta ni bilo nobene potrebe po tem, da bi 13 ortopedskih centrov v bolnišnicah dodatno operiralo? V Valdotri so ogorčeni tudi, ker naj bi – po besedah državne sekretarke Ane Medved – v MD Medicini polovico od 442 operacij dodatnega programa izvedel upokojeni kirurg, medtem ko so morali v Valdoltri pred časom pogodbe z vsemi svojimi upokojenimi kirurgi prekiniti.
Ne, dva, pač pa 41 zdravnikov
Sicer pa Medvedova z ministrstva govori eno, resničnost pa je drugo. V MD Medicini najbrž ne bosta delala samo dva kirurga, kot pravi Medvedova, saj ima dovoljenje za delo tam 41 zdravnikov in sester iz UKC, od tega kar 12 za anestezijo in deset za ortopedijo. Ministrica Milojka Kolar Celarc je lani trdila, da MD Medicina nima ustrezne koncesije za operacije, zdaj pa, da jo ima. Lani in letos povedo, da MD Medicina nima bolnišnice, a bodo podjetju plačali 1,5 milijona evrov, kot da bolnišnico ima.
