Vlada na obisku: Do predora pod Gorjanci le s koncesninami

Metlika – Največja problema, ki ju je ob obisku Bele krajine in Dolenjske zaznala vlada, sta slaba prometna infrastruktura in velika brezposelnost. A za izboljšanje prve, kar bi zmanjšalo drugo, kot je razmišljal Janez Janša, je glavni pogoj, da Slovenija v najem odda sedanje avtoceste.

Minister za infrastrukturo Zvone Černač je Belokranjcem in Dolenjcem predstavil časovni načrt gradnje južnega dela tretje razvojne osi. Prvi 35 kilometrov dolgi del trase – novomeška obvoznica, predor pod Gorjanci in štiripasovnice do Malin – hoče država začeti graditi konec leta 2014. Do takrat načrtuje tudi sprejetje uredb o preostalih dveh krakih južnega dela tretje razvojne osi, odsekov proti Metliki in Črnomlju: »To bi nam omogočilo, da bi celotno naložbo končali v finančni perspektivi EU 2014–2020.«

Belokranjci zadržani

»Ti roki so realni. Od petka pa je realno, da bomo zagotovili tudi sredstva,« je premier Janez Janša meril na sprejetje dogovora o evropski finančni perspektivi do leta 2020.

Glede na še sveži dokument Evropske unije se bo položaj Slovenije resda izboljšal za pol milijarde evrov (v sedmih letih bo lahko počrpala 5,3 milijarde evrov). A ker naj bi vlada iz kohezijskih skladov zagotovila le 30 odstotkov vseh potrebnih sredstev za gradnjo južnega dela tretje razvojne osi, iz državnega proračuna pa naj bi pokrila 20 odstotkov investicije, Belokranjci Janšev optimizem za zdaj jemljejo z zadržkom. »Po naravi sem bolj pesimističen. Težko verjamem, da bo tretja razvojna os dokončana do leta 2020,« je dejal župan Metlike Darko Zevnik.

Rešitev so koncesijska sredstva

»Treba bo pridobiti še koncesijska sredstva iz oddaje sedanje avtocestne infrastrukture,« o iskanju vira za pokritje polovico stroškov gradnje tretje razvojne osi razmišlja Janša: »Brez te poteze bodo stvari šle počasi in bo tudi obisk vlade čez pet let v tem delu Slovenije omejen na ugotavljanje vzrokov (za slabe gospodarske kazalnike, op. a.). Dejstvo je, da drugih sredstev zdaj ni na voljo. Če bo v naši moči, bomo to letos izvedli.«

Dolenjci in Belokranjci so vladi ob včerajšnjem obisku očitali, da si je za pogovor z njimi vzela premalo časa. Janša odgovarja, da so mu kljub temu razmere v regiji zelo dobro znane: »V dobrih petih letih od našega zadnjega obiska je šlo v stečaj 87 podjetij, 40 gospodarskih družb pa je že izbrisanih iz registra.«

Stopnja registrirane brezposelnosti se je zato od zadnjega obiska vlade junija 2007 do novembra lani podvojila na 12,7 odstotka in je bila 0,5 odstotne točke nad slovenskim povprečjem. Najhuje je v belokranjskih občinah, kjer je brez dela od 15,7 do 19,8 odstotka delovno sposobnih občanov.

Premiera skrbi delež mladih brez dela

»Kar se tiče Bele krajine, je prvi pomislek potencialnih tujih investitorjev prometna infrastruktura. Za druge dele Slovenije je največja ovira povezana s trgom delovne sile,« pravi Janša in dodaja, da ga najbolj skrbi delež mladih brez dela: »Je na kritični meji po definiciji EU pri 25 odstotkih.«

Kriva je tudi centraliziranost države

Predsednik vlade kot enega od vzrokov za slabšanje gospodarskih kazalnikov regije omenja centraliziranost Slovenije. Leta 2011 sta Dolenjska in Bela krajina prejeli 2,38 odstotka dodeljene državne pomoči vsem slovenskim regijam, osrednja Slovenija pa 59,9 odstotka: »Ta razmerja smo začeli spreminjati. Podatki za leto 2012 bodo drugačni, a ne bistveno. Dokler ne bomo sposobni ustanoviti pokrajin, bo to tako.«