Vlada potrdila Zlato Štiblar Kisić

Se na Onkološkem inštitutu Ljubljana zdaj vendarle končujejo tudi vodstveno-kadrovske peripetije?

Objavljeno
12. julij 2016 18.11
Zlata Štiblar Kisić, kandidatka za direktorja Onkološkega inštituta na predstavitvi. Ljubljana, 7. januar, 2016.Zlata Štiblar Kisić,portreti,Onkološki inštitut,zdravstvo,predstavitve,kandidati]
Diana Zajec
Diana Zajec

Vlada je na današnji seji Zlato Štiblar Kisić imenovala za generalno direktorico Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana. S tem se končuje pol leta trajajoče vedejevsko vodenje te najpomembnejše institucije za zdravljenje raka na Slovenskem.

Naj spomnimo, da je svet zavoda OI že v začetku januarja krmilo tega zdravstveno-institucionalnega giganta - v zadnjih letih so ga pretresale številne interne turbulence, njegovo delovanje pa so tudi navzven zaznamovali nedokončani, z napakami zaznamovani naložbeni projekti - zaupal Štiblar Kisićevi. Člani sveta so ji tedaj namenili devet od skupno enajstih glasov, o predstavitvi sicer štirih kandidatov pa so odločali v klavzuri.

Zlata Štiblar Kisić je sicer kot v. d. generalna direktorica onkološki inštitut vodila že od lanskega oktobra, ko je svet zavoda takratnega prvega moža inštituta prim. Janeza Remškarja predčasno odslovil, ker da »ni znal dobro voditi inštituta«, kot je takrat v imenu sveta povedala njegova predsednica Darinka Miklavčič. Takrat je bila Zlata Štiblar Kisić prepričana, da se na razpis za delovno mesto, ki ga je začasno prevzela, ne bo prijavila.

A stvari so se vmes precej spremenile. Izkazalo se je, da je Remškar tik pred omenjenim ukrepanjem sveta zavoda Štiblar Kisićevo suspendiral in proti njej sprožil postopek za odpoved delovnega razmerja - zaradi očitkov o domnevno nezakonitem izplačilu nadurnega dela pa tudi zato, ker (tedaj še kot Remškarjeva svetovalka za pravne zadeve) ni hotela pripraviti odpovedi delovnega razmerja za dr. Erika Breclja.

Člani sveta OI so soglasno ocenili, da je Remškar postopke proti Štiblar Kisićevi sprožil, ko ga je svet zavoda že razrešil z vodstvenega položaja oziroma ko ni imel več pooblastil za takšno ukrepanje. Predvsem pa se jim je Remškar zameril, ker da je kot generalni direktor prevečkrat obšel njihove dogovore, sklepov o nujnih ukrepih za izboljšanje razmer na inštitutu pa da ni jemal dovolj resno.

Janez Remškar je vse te navedbe javno zavrnil. Ker je odločitev o njegovi predčasni odslovitvi kljub temu obveljala, pa se je odločil za tožbo proti inštitutu, ki ga je pred tem vodil.

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Zlata Štiblar Kisić je dolgo čakala na soglasje vlade k imenovanju. Kot je tik po imenovanju povedala za Delo, bo zdaj nadaljevala z delom, ki da se je sicer že doslej nemoteno odvijalo. »Res pa je, da bom zdaj lahko res v polni meri začela uresničevati program, ki sem ga napisala že zdavnaj in ki ga je svet zavoda potrdil že pred pol leta«.

V tem programu je Štiblar Kisićeva predvidela bolj celovito posvečanje varnostnim vizitam in izboljšave pri prijavljanju varnostnih incidentov, tudi s pomočjo strokovne in pravne podpore, s čimer naj bi spodbudili dosledno analizo napak, predvsem pa skupno ukrepanje za čim bolj učinkovito preprečevanje neželenih dogodkov. To naj bi dosegli tudi s pomočjo intervizij, s katerimi želijo okrepiti zaupanje in zaupnost, zaposlenim pa olajšati reševanje težav. Te se resda pojavljajo v vsakem delovnem okolju, vendar se je zdelo, da je bila njihova pojavnost na OI v zadnjih letih tako rekoč ekstremna.