Tiskane izdaje
Ljubljana − Strategijo razvoja Slovenije 2030 je vlada danes soglasno sprejela, je poudarila ministrica Alenka Smerkolj, ki vodi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Svrk). Osrednji cilj strategije je kvalitetno življenje za vse, leta 2030 želimo doseči evropsko povprečje BDP na prebivalca.
Zdaj je pomembna izvedba strategije (http:/bit.ly/2AlYovL), kjer bo imelo »glavno« besedo ministrstvo za finance, torej državni proračun, pomembno pa bo tudi njeno sprotno ocenjevanje, za kar bo skrbel Umar, vladni urad za makroekonomske analize in razvoj.
Soglasna potrditev tega izjemno zahtevnega dokumenta na vladi je pomembna, predvsem zato, ker to ni bilo preprosto doseči, in ker ne gre le za to, da se poslušamo, ampak da se tudi slišimo, je poudarila Smerkoljeva. Zlasti ne pri nas, kjer imamo radi vrtičke, ki pa si jih v tako izjemno hitro spreminjajočem svetu preprosto ne moremo več privoščiti.
Glavne usmeritve
Strategija nas vodi k jasnemu cilju - boljše življenje za vse nas prek petih glavnih usmeritev: vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba, potem učenje za življenje, visoko produktivno gospodarstvo, ki bo ustvarjalo dodano vrednost za vse, seveda skrb za ohranitev zdravega naravnega okolja in izjemno pomembno - visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitega (državnega) upravljanja.
Vse to se bo uresničevalo prek 12 glavnih ciljev. In kar je pomembno, spremljalo se jih bo z 30 izbranimi kazalniki, prek katerih se bo ugotavljalo, ali smo na poti do njih in kje imamo težave; torej tudi, ali se bližamo cilju doseči povprečje EU pri BDP na prebivalca, kjer smo zdaj na 83 odstotkih.
Od ciljev do proračuna
Najpomembnejša bo seveda izvedba strategije, in kot je po vladni seji poudarila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, smo s strategijo dobili kvalificirane cilje, ki bodo trasirali smer načrtovanja proračuna in javnih financ. Prav tako pomembna je na vladi sprejeta novela zakona o javnih financah in z njim instrumenti in postopki, s katerimi se bodo deležniki strategije in sredstva usmerjali v cilje, ki jih je ta definirala kot ključne.
Ne le gospodarska rast, tudi blaginja
Kot je napovedal Boštjan Vasle, v. d. direktorja Umarja, bodo že v prvih mesecih prihodnjega leta pripravili prvo poročilo, Umar pa bo spremljal, kako se s strategijo in različnimi ukrepi kaže napredek. Seveda v smeri glavnih stebrov, okoljskega, socialnega in ekonomskega, kajti ne gre le za gospodarsko rast, ampak tudi za povečevanje blaginje, kot je poudarila Smerkoljeva.
Pri pripravi strategije, ki je nastajala v zadnjem letu in pol, je poleg ministrstev in državnih institucij, OECD sodelovalo več sto strokovnjakov, organizirane so bile številne delavnice, ankete, inovativni pristopi, njena cena pa se je ustavila pri 16.000 evrih.
* vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
* učenje za in skozi vse življenje,
* visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
* ohranjeno zdravo naravno okolje,
* visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja
Dvanajst razvojnih ciljev
1. Zdravo in aktivno življenje
2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
3. Dostojno življenje za vse
4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
5. Gospodarska stabilnost
6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo
9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
10. Zaupanja vreden pravni sistem
11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
12. Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve