Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je danes v odsotnosti resornega ministra Sama Omerzela obravnavala tudi informacijo o politiki reševanja problematike nedovoljenih gradenj, včeraj pa so o tem govorili na vladnem odboru za gospodarstvo. Gre za prve korake k ureditvi slovenskega prostora, za nabor idej, katere zakone je treba sprejeti oziroma spremeniti in v kakšni smeri.
Kot je razumeti že iz nedavnega odgovora na poslansko vprašanje Jasmine Opec, vlada ta hip nima natančnih podatkov o številu in vrednosti takoimenovanih črnih gradenj v Sloveniji. Stanje ugotavlja le na podlagi inšpekcijskih postopkov, saj se nedovoljena gradnja dokazuje v postopkih, ki jih po uradni dolžnosti vodi gradbena inšpekcija. Ta preveri, ali so izpolnjeni zakonski kriteriji za nedovoljeno gradnjo.
Vlada ocenjuje, da je dejansko število nelegalnih gradenj okoli 3-krat večje, kot je inšpekcijsko ugotovljenih nedovoljenih gradenj, torej okoli 24.000. Veliko več pa je menda neskladnih gradenj. Po nekaterih ocenah je kar 90 odstotkov vseh objektov zgrajenih tako, da odstopajo od načrtov. Poseben problem, ugotavlja vlada, so nedovoljene gradnje na podeželju; tam je nelegalnih in neskladnih gradenj še veliko več.
Z nadzorom legalnosti gradnje se ukvarja Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor. Konec minulega leta je zaposloval 70 gradbenih inšpektorjev. Da je bilo dela za vse dovolj in preveč, kaže podatek, da je med inšpektorji ni nikogar, ki v zadnjem letu ne bi izdal odločbe oziroma plačilnega naloga. Prekrškovni postopki se večinoma zaključijo tako, da kršitelji plačajo globo. »S povezovanjem vseh obstoječih evidenc za reševanje problematike nedovoljenih gradenj bodo laže dostopni tudi podatki o prekrškovnih postopkih, ki jih vodi gradbena inšpekcija, in o njihovem morebitnem zastaranju,« izhaja iz odgovora vlade.
Pred časom je bilo v zvezi z nedovoljenimi gradnjami slišati idejo, da bi črnograditelje »privili« s posebno obravnavo v zakonu o davku na nepremičnine. Da bi bila namreč za črno gradnjo davčna stopnja sorazmerno višja in bi to spodbudilo lastnike k legalizaciji. V omenjenem odgovoru je pojasnilo vlade drugačno: Ker davčni sistem sloni na načelih enakopravne obravnave in upoštevanja dejanskega stanja, predlog zakona o davku na nepremičnine ne ločuje med legalnimi in nelegalnimi nepremičninami, ampak enako določa odmero za vse nepremičnine iz registra nepremičnin, za tiste, ki so že in tiste, ki bi morale biti evidentirane.
Tako bodo črnograditelji v povsem enakem davčnem položaju kot tisti, ki so gradili po veljavnih zakonih, vendar pa jih država čaka »na drugem vogalu«. Zanje namreč v okviru ukrepov za reševanje nelegalnih gradenj pripravlja posebno dajatev na evidentirane nelegalne gradnje, poleg tega pa bo s spremembo uredbe o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora povišala nadomestila in zaostrila merila.
