Tiskane izdaje
Ves javni zdravstveni sektor je zdaj v izrednem stanju. Septembra so že morali izplačati višje plače za zaposlene do 26. razreda, novembra bodo za napredovanja zdravnikov, nato jih čaka še vladni dogovor, ki bo povišal plače za zaposlene nad 26. razredom, denarja pa ni. Vzrok?
Vlada se je dogovorila s sindikati za odpravo plačnih anomalij, a za zdravstvo ni zagotovila denarja za poviške. Medtem ko v šolah, uradih in drugih državnih ustanovah povišanje za uslužbence krije državni proračun neposredno, zdravstvena blagajna (ZZZS) bolnišnicam, zdravstvenim domovom, domovom upokojencev in posebnim socialnim zavodom tega ne prizna.
Zdravstvo diskriminirano
Čeprav točni zneski - razen za najnižje plačane do 26. plačnega razreda - še niso znani, projekcije Skupnosti domov upokojencev in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije kažejo, da bodo eni in drugi do konca leta v izgubi ali pa vsaj v finančnih težavah. Domovi upokojencev bodo imeli zaradi povišanja plač skupaj 18,5 milijona evrov izgube, zdravstveni zavodi pa 56,5 milijona evrov. Tiste bolnišnice, ki bodo dobile denar po intervencijskem zakonu, bodo letos finančno uspešne.
»Javnim zdravstvenim zavodom se godi krivica. V primerjavi s preostalim javnim sektorjem smo diskriminirani. Ko so se končale omejitve z Zujfom in so prišla povišanja plač, višji DDV, vertikalna napredovanja, vlada ni zagotovila denarja. V zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju piše, da se morajo v izračunih cen zdravstvenih storitev samodejno upoštevati spremembe, ki jih vlada in reprezentativni sindikati sklenejo, a ZZZS tega ne stori,« pravi Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. V združenju se odločajo, ali bodo ZZZS tožili. Za tožbo se je izrekla že več kot polovica od 27 bolnišnic in 59 zdravstvenih domov, je povedal. Nihče ne nasprotuje povišanju plač, a opozarja, da sredstva za to niso zagotovljena. Plače v zdravstvu so del cen zdravstvenih storitev, te pa so se letos znižale. Zato bodo imeli finančne težave tudi doslej najuspešnejši zavodi, kot je zdravstveni dom Gorenjske in do zdaj finančno uspešne bolnišnice, pravi Mezek.
Tudi URI Soča in Valdoltra v težavah
»V vseh bolnišnicah menimo enako: ko se na državni ravni sprejemajo spremembe, bi se zanje moral zagotoviti denar. Vpadi v bolnišnice pomenijo, da ne moremo več normalno poslovati. Vse bom naredil, da bomo kljub temu pozitivni: ustavil sem že vsa tekoča investicijska vzdrževanja, naložbe, zmanjšal sem sredstva za razvoj in izobraževanje zaposlenih. To bo povzročilo, da inštitut ne bo mogel več slediti sodobnim razvojnim trendom na področju rehabilitacije. Ni prav, da se za javno upravo sredstva zagotovijo, za zdravstvo, ki ga potrebujejo bolniki, pa ne. Politika, vlada sprejema odločitve, sredstev pa ne zagotovi,« je ogorčen Robert Cugelj, direktor URI Soča. Ta je ena naših finančno najuspešnejših zdravstvenih ustanov. »Delo na trgu nam bo še letos omogočilo, da bomo finančno pozitivni, a to ne pelje več nikamor,« pravi Cugelj.
Potreben je sedemodstotni dvig cen
V podobnem položaju je tudi ortopedska bolnišnica Valdoltra. So ena redkih bolnišnic, ki nima kumulativnih izgub, nasprotno, leta in leta so varčevali, da bi lahko kupili drago opremo, ki jo potrebujejo za bolnike. Lani so kupili CT, hoteli so še MRI, a iz tega ne bo nič, saj bodo letos zaradi ukrepov vlade vse porabili za izplačilo plač in pristali v polmilijonskem minusu, opisuje Nada Zajec, finančna direktorica. »S splošnim dogovorom za leto 2017 so se cene storitev znižale za več kot pet odstotkov. Padle so na raven leta 2014. Združenje je zato zahtevalo sedemodstotni dvig cen, pravi, a iz tega ni bilo nič. »Najkasneje v začetku leta 2018 bomo imeli težave z likvidnostjo in tekočim pokrivanjem obveznosti do dobaviteljev. Do zdaj smo plačevali svoje račune sproti,« pravi. Tako se bo tudi uspešna Valdoltra priključila bolnišnicam v težavah. »Na napačnih mestih iščejo. Izvajalci smo na koncu, ne moremo več privarčevati. Seveda bi lahko znižavali cene vgradnih materialov in s tem nižali kakovost. A to za paciente ni prav, pa še vrnili bi se zaradi slabih vgradnih materialov in morali biti ponovno operirani, kar bi bilo še dražje,« pojasnjuje Zajčeva.
Čakajoč na premiera Cerarja
»Pisali smo premieru Cerarju in povedali so nam, da nas bo sprejel. Povedali mu bomo, da vztrajamo pri povišanju cen. Dogovorjeno je bilo, da se bodo cene povišale do 15. novembra, zdaj pa kaže, da ne. Če ne bomo uspešni pri premieru, bomo tožili,« napoveduje v imenu vseh Mezek.
V Skupnosti domov upokojencev so se prejšnji teden že odločili za tožbo. »Na področju plačil za opravljene zdravstvene storitve je kritično,« meni Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki združuje domove upokojencev in posebne socialne zavode. »Zaposleni v domovih si zagotovo zaslužijo višje plače, saj so obremenjeni in bi jih potrebovali več zaradi vse večjih potreb starostnikov, a je hkrati za to državo izjemno žalostno, da bomo očitno prisiljeni denar zanje izterjati po sodni poti,« napoveduje.
ZZZS in ministrstvo na istem bregu
Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, je za Delo povedal, da so tožbe neutemeljene in nepotrebne, boljši bi bil dogovor. Tožbo Skupnosti socialnih zavodov je ZZZS ocenil kot pravno neutemeljeno, saj se o splošnem dogovoru pogovarjajo vsi partnerji v zdravstvu. Glavni odločevalec pa je po zakonu ministrstvo za zdravje, ki na koncu odloči o spornih vprašanjih. ZZZS je letos dal socialnim zavodom 38 odstotkov več denarja kot pred desetimi leti, so navedli v ZZZS, v skupnosti domov upokojencev pa, da imajo 2000 postelj več, več je oskrbnih dni, pa tudi sicer se vse draži. Povišanje plač so delno že prevalili na stanovalce in njihove družine - cene so povišali za dva do tri odstotke.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in ministrica za finance Mateja Vraničar Erman sta pred mesecem dni skupaj napovedali, da bodo cene zdravstvenih storitev še letos povišali, prejšnji teden pa je Kolar Celarčeva dejala, da prihodnje leto. Ministrica za zdravje meni, da so tožbe domov upokojencev neupravičene in da se cene sploh niso znižale, ampak so se le vrnile na raven leta 2016.
