Ti. K./STA
Ljubljana - Vlada se je opredelila do strokovnih mnenj pravnih strokovnjakov, ki jih je ustavno sodišče pridobilo v postopku za izrek mnenja o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo. Vlada je pri tem zavrnila stališča, da bi bil arbitražni sporazum v nasprotju z ustavo in temeljno ustavno listino, so sporočili po današnji seji.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je vlada na današnji seji sprejela odgovor na strokovna mnenja pravnih strokovnjakov, ki jih je pridobilo ustavno sodišče, pri tem se je do nekaterih stališč pravnih strokovnjakov opredelila, z argumenti pa zavrnila trditve, da bi bil sklenjeni arbitražni sporazum v nasprotju z ustavo in s temeljno ustavno listino.
Vlada je ustavno sodišče za mnenje o skladnosti sporazuma z ustavo zaprosila novembra lani, kot so pojasnili, predvsem zaradi pomislekov v javnosti. Sodišče je vprašala, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave, ki določa, da je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država. Vprašala ga je tudi, ali je ta točka v skladu z drugim razdelkom temeljne ustavne listine, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ. Ustavno sodišče, ki vprašanje obravnava "absolutno prednostno", naj bi po pričakovanjih mnenje sprejelo februarja ali marca.
Kot je pred časom Delo že poročalo, je ustavni sodnik Ernest Petrič, ki v postopku presoje ustavnega sodišča nastopa kot sodnik poročevalec, nato zaprosil pravne strokovnjake za mnenje glede temeljne ustavne listine in glede možnih izhodov ob morebitnem neskladju sporazuma z ustavo. Petrič naj bi se obrnil na nekdanja ustavna sodnika Janeza Čebulja in Toneta Jerovška ter na Franca Grada z ljubljanske pravne fakultete.
Petrič naj bi se nanje obrnil z dvema vprašanjema. Prvo je, kakšna je pravna narava temeljne ustavne listine, še posebej njen položaj v hierarhiji pravnih aktov in njeno razmerje z ustavo.
Drugo vprašanje pa se nanaša na možnosti, kako ustavnopravno sankcionirati neskladje med arbitražnim sporazumom na eni ter temeljno ustavno listino ali ustavo na drugi strani - tako da bi bilo arbitražni sporazum vendarle mogoče ratificirati, tudi če bi ustavno sodišče ugotovilo, da ta ni v skladu s slovensko ustavno ureditvijo.
Na zahtevo ustavnega sodišča je sicer vlada decembra sodišču že poslala dopolnitev predloga z vsebino zadržkov oziroma pomisleki strokovne ali druge javnost ter priložila pripravljalna in druga gradiva, ki so povezana s pripravo, podpisom ali ratifikacijo sporazuma.