Vlade prevečkrat popustijo negativnemu lobiranju

Ljubljana – Konvencija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev se v Sloveniji malo izvaja, ugotavlja Transparency International (TI) v osmem poročilu. Preostale letošnje ugotovitve nam predstavlja generalni sekretar Društva Integriteta Vid Doria.

Kakšen pomen ima omenjena konvencija?

Sprejeta je bila leta 1997 zaradi spodbujanja sankcij proti podkupovanju v mednarodnih poslovnih transakcijah. Njen cilj je vzpostaviti konkurenčne razmere v mednarodnem poslovanju. Doslej jo je ratificiralo 39 držav, ki pomenijo dve tretjini svetovnega izvoza. Letošnje poročilo zajema 37 podpisnic. Izjemi sta Rusija, kjer je konvencija v veljavi šele od aprila letos, in Islandija, kjer TI še nima nacionalnega sogovornika.

Katere so najpomembnejše ugotovitve letošnjega poročila TI?

Mednarodno poročilo ugotavlja, da se je število kazenskih pregonov pri podpisnicah povečalo predvsem zaradi pravne podlage, ki podjetjem prepoveduje podkupovanje v tujini in onemogoča izmikanje regulatorjem. V primerjavi s prejšnjimi poročili so države naredile korak naprej pri sprejemanju zakonodaje (Velika Britanija). Obtožbe zaradi podkupovanja vodijo v pogostejše denarne in zaporne kazni, prav tako pa škodijo ugledu podjetij. Povečalo se je tudi število preiskav. Konec leta 2010 je bilo 564 primerov tujega podkupovanja, konec lanskega leta pa 708. V teku je 286 preiskav. Poročilo ugotavlja, da vlade še prevečkrat popustijo negativnemu lobiranju. Nezadovoljiva je tudi dostopnost informacij o preiskavah podkupovanja. Te so na voljo v samo 24 državah. Do konca leta 2011 je bilo zaradi kaznivih dejanj, povezanih s tujim podkupovanjem, kaznovanih več kot 250 posameznikov in skoraj sto podjetij; 66 oseb je bilo obsojenih na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja podkupovanja uradnikov pri tujem poslovanju.

Kako uresničujemo konvencijo v Sloveniji?

Slovenija z nič primeri tujega podkupovanja in šestimi preiskavami sodi med države, ki malo izvajajo konvencijo. Aktivno jo izvaja le sedem držav, 18 pa jih kljub veliki mednarodni korupciji podjetij še ni vložilo kazenske ovadbe. Prvič, odkar smo pred štirimi leti začeli sodelovati pri pripravi poročila, nam je uspelo pridobiti informacijo, da poteka šest preiskav. Institucije so pri dajanju informacij nasploh toge. Problematično je neskladje statističnih podatkov tožilstva in policije, ki je posledica različne klasifikacije. To povzroča težjo sledljivost. Podrobnosti o primerih je nemogoče dobiti, ker to niso informacije javnega značaja. V Sloveniji je znan le en primer preiskave (zato, ker so o tem poročali mediji): švicarskega farmacevtskega podjetja Novartis in slovenske podružnice Lek zaradi domnevnega podkupovanja zdravnikov v Sloveniji, Srbiji in Albaniji. Poročilo še navaja, da je treba zagotoviti neodvisnost preiskovalcev in tožilcev, česar pa sedanja ureditev ne omogoča. Skrb vzbujajoče je, da je vlada tožilstvo priključila ministrstvu za notranje zadeve.

So znani kakšni primeri iz tujine?

Kot primer tujega podkupovanja je znana zadeva Patria, ki jo preiskujejo na Finskem in v Avstriji. Slovenije se dotika tudi preiskava proti Hypo Alpe-Adria-Bank AG, ki poteka v Avstriji. Naša severna soseda sodi med tri države – poleg Avstralije in Kanade –, ki so najbolj napredovale pri pregonu koruptivnih dejanj. Med primeri, ki jih poročilo posebej izpostavlja, je tudi francoski gigant Alstom, ki je eno najbolj koruptivnih podjetij. Bremeni ga nekaj obtožb o podkupovanju v Zambiji, Latviji, Maleziji, Tuniziji, Mehiki in tudi v Sloveniji pri gradnji TEŠ6. Podjetje je obtoženo podkupovanja javnih uslužbencev, ki so mu omogočili pridobitev zaupnih informacij konkurenčne ponudbe podjetja Siemens za dobavo opreme za TEŠ6.