Tiskane izdaje
Ravne na Koroškem – Če v vladnih infrastrukturnih načrtih do leta 2020, ki naj bi bili pripravljeni do konca marca, ne bo jasne zaveze o gradnji tretje razvojne osi, bo odbor za gradnjo tretje razvojne osi na Koroškem od predsednika vlade Mira Cerarja terjal podpis dogovora o realizaciji naložbe, sicer bodo uresničili grožnje s protesti in zaporami cest.
Takšno odločitev je podprl tudi svet Koroške regije, ki združuje župane vseh dvanajstih koroških občin. Svet Koroške regije, ki mu ta čas predseduje ravenski župan Tomaž Rožen, zahteva, naj država na Koroško zgradi štiripasovno hitro cesto, kot je bilo načrtovano že od začetka projekta tretje razvojne osi. Od vlade še pričakujejo, da si bo zastavila realen časovni načrt gradnje s pričetkom gradnje severnega odseka oktobra 2019. "V dogovoru naj se opredeli tudi jasna in stabilna finančna konstrukcija gradnje hitre ceste na Koroško," so enotni koroški župani, ki pričakujejo, da bo država cesto začela graditi hkrati na celotnem, 31-kilometrov dolgem odseku ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem in ne zgolj v spodnjem delu trase.
"Če se to ne bo zgodilo, bomo prisiljeni zaostriti situacijo. Vse je odvisno od odziva vlade," je rekel Matic Tasič, predsednik odbora za gradnjo tretje razvojne osi na Koroškem. "Prav je, da vlada ve, da na Koroškem ne govorimo o dveh cestah, temveč o eni cesti od priključka na avtocesto pa do Slovenj Gradca," meni Tomaž Rožen, predsedujoči svetu koroške regije. "Že kmalu pa se bomo pogovarjali tudi o nadaljevanju gradnje tretje razvojne osi na odseku od Slovenj Gradca do mejnega prehoda Holmec," je opozoril Matic Tasič in pripomnil, da tretja razvojna os po načrtih poteka od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško. "Od tega ne bomo odstopili. Tretja razvojna os se ne bo zaključila v Slovenj Gradcu," je odločen Tasič. Koroški državnozborski poslanec Danilo Ranc pa je prepričan, da bodo prelomna točka v projektu šele odkupi zemljišč.
Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os, ki jo vodi Aljaž Verhovnik, je objavila semafor za gradnjo tretje razvojne osi na relaciji Šentrupert - Velenje - Slovenj Gradec, ki je vpogled na njihovi spletni strani, predstavili pa so ga tudi predstavnikom Darsa in ministrstva za infrastrukturo. Z njim spremljajo vsak korak pristojnih za realizacijo naložbe. Na njem zaenkrat gorijo še same rdeče luči.
Evropskega denarja ni
Na Koroškem pa ne vlada veliko razočaranje le zaradi počasnosti uresničevanja projekta tretje razvojne osi, pač pa tudi zaradi ignorantskega odnosa vlade do razvoja regij. Tri leta po vstopu v novo finančno perspektivo na Koroškem niso dobili še niti centa za nobenega od regijskih razvojnih projektov. Po besedah Karmen Sonjak, direktorice Regionalne razvojne agencije v Dravogradu so obeti za to slabi. Za osem regij v vzhodni kohezijski regiji so odgovorni odobrili projekte v vrednosti zgolj 23 milijonov evrov, seznam želja in potreb pa 'težak' več kot 800 milijonov evrov.
Na službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in nekaterih ministrstvih predlagajo spremembo operativnega programa, a so te spremembe po besedah Sonjakove za regije nesprejemljive. Državni svetnik in vuzeniški župan Franjo Golob je ogorčen, kako je lahko vlada mestni občini Ljubljana namenila kar 300 milijonov evrov. "Tudi želje in potrebe ostalih dvestoenajstih občin bi država morala uslišati," je prepričan Golob. Karmen Sonjak meni, da če sprememb operativnega programa ne bodo potrdili, bodo odgovorne v državi prisilili k iskanju kompromisov z regijami. "Čas pa teče. Smo že na sredini finančne perspektive 2014-20120. Ministrstva se že pripravljajo na naslednjo finančno perspektivo, mi pa še iz te nismo dobili niti centa," je rekel prevaljski župan Matic Tasič.
