Tiskane izdaje
Sežana, Opčine – Dobra novoletna novica, da naj bi začeli voziti vlaki med Ljubljano in Trstom, se včeraj ni izkazala za povsem dobro. Vozijo samo na kratki razdalji približno petih kilometrov med Sežano in Opčinami. Med Ljubljano in Trstom bi lahko vozili že v začetku aprila, je včeraj napovedal generalni direktor SŽ Dušan Mes. Toda železniški vozel med Slovenijo in Italijo je veliko bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled.
Med Ljubljano in Benetkami direktni vlaki ne vozijo že od leta 2008, je včeraj povedal Janez Krivec, vodja odnosov z javnostjo SŽ. Nato je krajši čas vozil nočni vlak, s katerega je bilo treba sredi noči prestopati, zdaj niti tega že več let ni. Ves ta čas ni niti vlaka med Ljubljano in Trstom, čeprav je na tej progi vozil že pred več kot 150 leti. Ljubljana je z vlakom povezana vsak dan dvakrat z Dunajem in Münchnom, od sredine decembra lani vsak dan vozi direktni vlak za Budimpešto, vlak iz Ljubljane vozi za Zagreb in Beograd, že dalj časa za Buzet in Pulj. Edino proti Italiji traja večletni popolni vlakovni mrk.
Od včeraj vozi avtobus vsak dan iz Ljubljane do Sežane, od tam pa šestkrat na dan vlak do Opčin in nazaj. Za zdaj se zdi takšna potovalna logistika nesmiselna, saj je mogoče z avtobusom hitreje in ceneje priti dvakrat na dan iz Ljubljane v Trst. Toda vzpostavitev vlakovne povezave med Sežano in Opčinami ima širši smisel.
»Načrtujemo, da bomo do velikonočnih praznikov obnovili električno omrežje med Borovnico in Logatcem, tedaj bo lahko vozil potniški vlak med Ljubljano in Opčinami. Potem bo še samo vprašanje birokratskih odločitev, da vlak iz Ljubljane pripelje do Trsta. To je naš prvi cilj, ki bi se lahko zgodil sredi leta, kmalu zatem pa še vlak od Ljubljane do Benetk. Oboje bi radi dosegli še letos. To je eden naših pomembnih ciljev, saj vemo za povpraševanje potnikov po vlakovni povezavi med Benetkami in Ljubljano in naprej proti drugim krajem na severu ali vzhodu. Turistični in poslovni potencial je nedvomen. Zavedamo se, da prvo leto ne bo mogoče poslovati z dobičkom, saj je treba ljudi postopoma navaditi na ponovno možnost,« je včeraj povedal Dušan Mes.
Velika pridobitev
Tudi v Trstu se zavedajo velike pridobitve, če bi uspelo Trstu vzpostaviti vlakovno povezavo z Ljubljano, od tam pa proti Dunaju, Budimpešti, Zagrebu in Beogradu. »Interes in korak, ki so ga naredile Slovenske železnice, je še toliko pomembnejši v letu svetovne razstave Expo v Milanu. Železniška povezava bi bila nacionalnega pomena tudi za Italijo, saj bi omogočila dodaten dostop do Expa,« je za Piccolo izjavil Edi Kraus, občinski odbornik za gospodarski razvoj v Trstu.
Pomemben premik, ki so ga dosegle Slovenske železnice (SŽ), je to, da so od italijanske agencije za varnost železniškega prometa pridobile dovoljenje za vožnjo potniških elektromotornih vlakov z oznako 312 (Siemens Desiro) po italijanskih železnicah. »Dovoljenje smo za zdaj pridobili za vožnjo vlakov do Opčin. S pristojnimi organi v Italiji in z lokalnimi skupnostmi se o naslednjih korakih še dogovarjamo,« pravi Janez Krivec iz SŽ. Omenjene lokomotive brez težav vozijo po avstrijskih železnicah, Italija pa se je z birokratskimi ovirami na tirih zavarovala pred tujo konkurenco, s tem pa je skoraj onemogočila pobude, kot je slovenska, ki želi zdaj prebiti italijanski železniški Kitajski zid.
Dušan Mes je prepričan, da bi vzpostavljanje železniških povezav moralo biti v interesu obeh držav, zato pričakuje podporo italijanske politike. Veliko oviro je lani povzročil žled, zaradi katerega SŽ niso prepeljale kakšnih 700.000 ton tovora, dodatni stroški pa so prinesli Slovenskim železnicam vsak mesec 1,5 milijona evrov škode (doslej 16,5 milijona) in 700.000 evrov škode zaradi izpada potniškega prometa. Na nekaterih progah se je število potnikov zmanjšalo za več kot polovico.
Toda žled je razkril še nekaj: da je tržaška tovorna povezava čez Pontebbe še veliko bolj problematična kot povezava čez Slovenijo in da je za Trst nadvse pomembno železniško povezovanje na slovensko omrežje. Načrt za gradnjo hitre proge na petem koridorju (Trst–Sežana–Divača) živi samo teoretično v visoki meddržavni diplomaciji, projekt se še ni nikamor premaknil.
