Tiskane izdaje
Ljubljana – Po devetnajstih mesecih so danes po notranjski in primorski progi potniški vlaki spet začeli voziti po rednem voznem redu – danes še po poletnem, od jutri po zimskem, ki je v veliki meri prilagojen dijakom. Na slovenskih tirih predstavljajo mladi do 26. leta dve petini vseh potnikov.
Konec lanskega leta je bilo vozno omrežje sanirano na celotnem odseku med Koprom oziroma Sežano in Logatcem. Zamenjava električnih lokomotiv z dizelskimi je odtlej potekala na postajah Rakek in Borovnica. Dela so se nato nadaljevala na progi med postajama Logatec in Borovnica. Na odseku med Logatcem in Borovnico je po desnem tiru, gledano v smeri proti Ljubljani, železniški promet z električno vleko stekel 18. junija. Odtlej so dela izvajali na levem tiru. Po elektrifikaciji obeh tirov bo treba na nekaterih odsekih vozno omrežje še dokončno sanirati. Vsa dela naj bi bila končana v jesenskih mesecih.
24 milijonov stroškov
Skupaj je bilo treba na progi zamenjati okrog 170 kilometrov kontaktnih vodnikov in večino drugih pritrdilnih elementov na stebrih ter okrog 1300 stebrov s temelji. Zaradi posledic žledoloma in zaradi s tem povezanih omejitev pri odvijanju železniškega prometa je bilo v tovornem prometu vsak mesec samo zaradi vožnje dizelskih lokomotiv za okrog milijon evrov dodatnih stroškov. Samo podjetji SŽ-Tovorni promet ter SŽ-Potniški promet sta imeli zaradi žledu lani skupaj več kot 24 milijonov evrov dodatnih stroškov.
Primerjava letošnjega prvega šestmesečja z obdobjem januar – junij leta 2013, ko je bil promet še normalen, kaže, da so Slovenske železnice (SŽ) na notranjsko-primorski progi letos z nadomestnimi avtobusi in redkimi vlaki prepeljale polovico manj potnikov kot pred dvema letoma. Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Potniškega prometa Slovenskih železnic, ocenjuje, da bi bil ob normalnih pogojih letos potniški promet na slovenskih tirih pet odstotkov nad planom, tako pa je pet odstotkov pod njim. Na vseh vlakih so letos prepeljali pol milijona manj potnikov in velik delež jih zanesljivo odpade na notranjsko-primorsko progo.
Potniki odšli na cesto
Primerjava let 2013 in 2015 po odsekih kaže, da se je število potnikov na odseku med Logatcem in Ljubljano zmanjšalo za 38 odstotkov, med Logatcem in Sežano za 61 odstotkov, med Pivko in Ilirsko Bistrico za 48 odstotkov ter med Divačo in Koprom za 50 odstotkov. Na omenjenih odsekih skupaj so tako SŽ od januarja do maja 2013 prepeljale dobrih 307 tisoč potnikov, v istem obdobju letos 52 odstotkov manj.
Miloš Rovšnik pričakuje, da se bo večina potnikov vrnila na tire. V teh devetnajstih mesecih nadomestnih avtobusnih prevozov so se pač ponovno pokazale prednosti vlakov, ko so avtobusi obtičali na avtocesti ali v drugih cestnih zastojih.
V praksi so stvari vendarle nekoliko drugačne. Prebivalci Ilirske Bistrice, zaposleni v Ljubljani, in teh ni prav malo, se na delo prevažajo z avtomobili, le kakih dvajset jih je za prevoze uporabljalo vlak. Vožnja traja skoraj dve uri, če so hoteli v službo prispeti točno, so morali na vlak že ob 5.23, kajti naslednji je imel prihod po osmi uri. Računati je treba, da bo vlak verjetno imel zamudo in da se je treba z ljubljanske železniške postaje do delovnega mesta še prepeljati z mestnim avtobusom ali pešačiti. Skratka prevoz z vlakom je najmanj primerna varianta.
Dijana Dovgan se je pred žledom vsak dan na delo iz Ilirske Bistrice v Ljubljano in domov vozila z vlakom in ker je bila vožnja z avtobusi po voznem redu za vlake pravo »potovanje«, še daljše in še bolj zamudno kot z vlakom, si je našla prevoz z avtomobilom. Po novem pa bo, pravi zdaj, verjetno kombinirala prevoz z avtomobilom in vlakom. Potovanje z avtom traja uro, z vlakom skoraj dve. »Kot vem, so že izgubili številne prej zveste potnike. Verjetno bodo tudi mene. Čudim se, da je vozni red enak že desetletja in da se prav nič ne spremeni. Na dan sta zdaj proti Ilirski Bistrici in naprej proti Reki vozila samo dva mednarodna vlaka. Ne vprašajte! V tej poletni vročini brez klime, polni tujih turistov, ki so se samo čudili. In vse to še z doplačilom, ker je to mednarodni vlak!«
Slabe povezave z morjem
Proga proti Primorski je za potniški promet zelo pomembna tudi poleti. Letos sta vozila samo omenjena para vlakov proti Reki in en par proti Kopru. In to je bilo vse od potniškega prometa. Kakšen bi bil mednarodni potniški promet ob normalnih vožnjah proti morju je moč samo ugibati, saj se je že brez njih v sedemmesečju povečal za pet odstotkov. Povečanje bi bilo še precej večje, če bi bila odprta proga proti Kopru, je prepričan Miloš Rovšnik, saj bi po njej potovalo veliko tujcev, ki nadomestnega avtobusnega prevoza niso uporabljali.
Celo lani, ko je bila kriza izrazitejša, pa še vreme je bilo slabo, so v potniškem prometu SŽ četrtino vseh prihodkov ustvarili v mednarodnem prometu. Če bi imeli sodobno infrastrukturo, bi se v Koper tudi na enodnevne izlete vozili ne samo potniki iz Slovenije, temveč tudi iz avstrijske Štajerske, Gradca, na primer. Kar se bi poznalo tudi pri prihodkih, ki so od daljših voženj pač višji.
S ponovnim odprtjem notranjsko-primorske proge tudi za potniški promet bodo v resnici po letih prekinitve začeli voziti vlaki na Opčine, skupaj z Madžari poskušajo SŽ prepričati Italijane vsaj za vožnje do Trsta. Od tam pa po vsej Italiji SŽ že sedaj nudijo kombinirane vozovnice – dejansko gre za vozovnico iz Ljubljane z avtobusom (ob petih zjutraj) in prek Trsta (ob 6.38) proti jugu in zahodu Italije. Podobna kombinirana vozovnica je na voljo tudi za potovanje v Prago (z vlakom iz Gradca).
Cene v mednarodnem prometu niso regulirane, redne cene so povprečno za polovico dražje od cen v notranjem prometu – vlada letos SŽ ni odobrila predlagane podražitve. Tudi v mednarodnem prometu je možnih precej 30- do 40-odstotnih popustov. Abonenti so 25-odstotnega popusta deležni tudi pri nakupu mednarodnih vozovnic.
