Tiskane izdaje
Ljubljana - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je danes predstavila poročilo varuha za lani, ki ga je pred tem predala predsedniku DZ Milanu Brglezu. Poročilo vključuje 83 priporočil, pri čemer je varuhinja opozorila, da žal ostaja neuresničeno marsikatero priporočilo iz prejšnjih let. Če bi jih upoštevali, bi državljani boljše živeli, je dejala.
»Če bi bila naša priporočila, navodila, opažanja upoštevana, zagotovo lahko rečemo, da bi državljani lepše in boljše živeli, predvsem pa bi imeli manj postopkov tako doma kot v tujini, tudi manj odškodnin, ki nam pretijo ali jih za grehe plačujemo,« je ugotavljala. Kot je poudarila, je spoštovanje človekovih pravic drago, nespoštovanje še dražje, predvsem pa menijo, da ne smemo varčevati na plečih najšibkejših in najbolj ranljivih.
Po besedah varuhinje je še vedno prisotna diskriminacija ranljivih skupin. Še vedno veliko Romov živi brez vode in elektrike, v neurejenih naseljih. Ugotavljajo veliko težav na področju invalidnosti. Vrsta problemov je povezana tudi z revščino, saj je vsak sedmi državljan na pragu revščine.
Ljudje izgubljajo domove, prihaja do deložacij in to področje je nujno potrebno urediti, je dejala Nussdorferjeva. Do velikih kršitev pravic pa po njenih navedbah prihaja tudi na področju delovno-pravne zakonodaje, dogaja se mobing, zaposlovanje na črno, celo suženjska razmerja, ko delavci za svoje delo celo ne dobijo plačila oziroma jim ne plačajo prispevkov.
Morala na psu
Varuhinja je tako ob poročilu ugotavljala, da je» morala mnogih izkoriščevalcev ljudi na psu, da je sramota beseda, ki je ne poznajo, in da se v teh primerih ne znajo opravičiti ali poravnati škode«. Mnogi teh izkoriščevalcev, zlasti na področju delovno-pravnih razmerij, poznajo le svoje pravice, ne pa pravic drugih.
Kot zelo pomembno je izpostavila tudi področje socialne varnosti in zdravstva. »Na področju zdravstva se stanje v letu 2015 žal ni bistveno spremenilo,« je ugotavljala in dodala, da ministrstvo sicer obljublja potrebne spremembe, a teh ni. Varuhinja tudi sicer opozarja, da je vse preveč zakonov v pripravi, do obravnave in končnega sprejema pa ne pride.
»Podaljševanje čakalni dob, nepravilnosti pri organizaciji dela, domnevne strokovne napake, nepripravljenost pristojnih za hitro in učinkovito reagiranje, vse to znižuje zaupanje prebivalcev v zdravstvo, povečuje očitke o koruptivnosti, s tem pa negativno vpliva na uresničevanje pravne in socialne države,« je opozorila.
Če si revež, revež ostajaš
Prav na področjih, ki se zelo dotikajo življenja ljudi, pri varuhu ugotavljajo, da je denar še vedno pomemben:»Če si revež, ostajaš revež. Z denarjem lahko marsikaj kupiš, tudi krajšo čakalno dobo in privatno oskrbo. Če pa čakaš, včasih pozno dočakaš pomoč.«
Nussdorferjeva še ni želela komentirati predloga družinskega zakonika, saj so ga dobili šele danes. Je pa spomnila, da so že večkrat povedali, da podpirajo, da se odločanje o trajnejših ukrepih s centrov za socialno delo prenese na sodišča.
Ob tem so pri varuhu na novinarsko vprašanje pojasnili tudi svoje stališče glede bratcev, ki so ju odvzeli starima staršema in namestili v rejništvo. Tako varuhinja kot njen namestnik Tone Dolčič sta poudarila, da so pri varuhu, ko so podali svoje stališče, ugotavljali, ali so bile otrokoma kršene pravice.
Koroška dečka: Podatki se ne smejo razkriti
»Mi smo dobili poročilo centra in smo ugotavljali le največjo otrokovo korist. V to nas je to poročilo prepričalo,« je dejala Nussdorferjeva. Kot je dodal Dolčič, za to odločitvijo še vedno stojijo, pri čemer je omenil, da sta tako center za socialno delo kot varuh vezana na zaupnost svojih postopkov in v javnosti ne moreta razkriti vseh podatkov, ti podatki pa v veliki meri utemeljujejo vsa njihova dosedanja stališča.
So pa, kot je dejal, tudi sami povedali, da je treba o interesih starih staršev odločiti z odločbo in da se jim način odvzema ne zdi pravilen. Povedal je tudi, da so postopki še vedno odprti, sodišče naj bi odločalo glede stikov. Prav tako je tožba vložena tudi zoper varuha, pri čemer imajo čas za odgovor do konca tedna. Kot je navedel, je to prva tožba v zgodovini varuha, da ga nekdo toži za izjavo, ki so jo javno povedali in argumentirali.
Po napovedih predsednika DZ bo poročilo skladno s poslovnikom DZ obravnavano v jesenskem delu rednega plenarnega zasedanja. Ob njegovem prevzemu pa je Brglez med drugim dejal, da je varuh človekovih pravic tudi zato, da državi postavlja ogledalo. In prav DZ je po njegovih besedah tisti, ki nadalje - še zlasti izvršni veji oblasti in tudi drugim organom - poskuša postavljati meje in tako potrebuje priporočila, da lahko ugotavlja, ali se naša država razvija v pravi smeri.
