Tiskane izdaje
Zagorje - Jutri bo Drago Markuš, župnik cerkve Marije Vnebovzete v Čemšeniku opravil enega zadnjih bogoslužij, preden cerkev na ukaz nadškofije Ljubljana zapre. Obstaja nevarnost nenadne porušitve, so mu te dni javili z generalnega vikariata, sklicujoč se na statične raziskave plazu pod cerkvijo. Koliko časa bo zaprta, ni mogoče napovedati, saj gredo tudi ocene sanacije v nebo.
Neuradno je slišati o osemmilijonskem znesku, za katerega bosta morali denar najti država in Cerkev. Država je dolžna sanirati območje plazenja, zaradi katerega se na čemšeniški cerkvi pojavljajo vse globlje in že na daleč tudi na pročelju vidne razpoke. Sanacija cerkvenega objekta, ki je v domeni ljubljanske nadškofije, naj bi stala od 400.000 pa do milijona evrov. Ves preostali del zneska bo zahtevala sanacija plazov: "mikroplazu", ki ogroža cerkev in pokopališče in globinskega plazu precej večjih razsežnosti, globne od 18 do 25 metrov, ki že vse od ujme v 2010 ogroža velik del vasi. A dokler ne zaustavijo plazenja, toliko časa ni smiselno posegati v cerkev, pravi stroka. Strinja pa se, da manjši plaz, ki neposredno ogroža mogočno cerkev z gotskim jedrom iz 12. stoletja, zahteva čim prejšnje ukrepanje; večji plaz se pomika za centimeter na leto. Župan Zagorja Matjaž Švagan računa, da bo Cerkev ali v njenem imenu občina del sredstev morda lahko dobila tudi na razpisu ministrstva za kulturo.
Župnik župnij Šentgotard in Čemšenik Drago Markuš bo v času, ko bo čemšeniška cerkev zaprta, bogoslužje opravljal v župnišču. "A župnišče ni cerkev," opozarja.Vernike - kakšnih 150 jih je prišlo na obe maši - je o tem, da bodo cerkev prej ali slej zaprli, obvestil že minulo nedeljo. Dan kasneje je prispel še uradni dopis generalnega vikarja Franca Šuštarja, da je glede na strokovno poročilo o stanju poškodb in statični varnosti župnijske cerkve, le-to treba takoj zapreti, prepovedati vstop nepooblaščenim, v njeni neposredni okolici pa namestiti opozorila o veliki nevarnosti, da se objekt nenadno poruši. Tudi obisk vaškega pokopališča je zdaj le na lastno odgovornost. "Še sreča, da je vsaj zvonik grajen na trdni skali,"meni župnik Markuš.
Glede na to, da ima plaz v Čemšeniku dolgo brado - nadzirajo ga vse od vodne ujme v 2010 - je zahteva, da je treba cerkev v Čemšeniku čez noč zapreti, precejšnje presenečenje, pravijo krajani. Po besedah ključarja Ota Kolenca so krajani že pred leti ustanovili gradbeni odbor, saj se zavedajo, da bo treba cerkev prej ali slej sanirati, in tudi denar v ta namen zbirajo že šest let. Doslej se je na računu zbralo 72.000 evrov. Ocena statikov o stanju čemšeniške cerkve pa je presenetila tudi občino Zagorje, ki je že po ujmi kot podlago za sanacijska dela naročila geološke in geomehanske raziskave območja plazu Čemšenik. Septembrska študija izvedljivosti oziroma monitoring sta pokazala na konstantno premikanje večjega plazu in na povečano premikanje brežine pod cerkvijo.
Glede na obseg poškodb cerkve in na osnovi geomehanskih preiskav, izmerjenih na pomiku plazu ter napovedi o nadaljnjem drsenju, objekt župnijske cerkve ne zagotavlja varne uporabe, so zapisali v Projektivnem biroju Šafner. Po njihovi oceni je zaradi nevarnosti nenadne porušitve osrednjega dela južnega zidu in nevarnosti, da se prevrne celo ves zid na južni strani, ogrožena tudi okolica cerkve. Župan Švagan je o zadevi takoj obvestil Ljubljansko nadškofijo in pristojne na državi. V minulih dneh so si že ogledali poškodbe na cerkvi in tudi čemšeniški plaz ter se na lastne oči prepričali, da so tramovi povsem prepereli, razpoke pa zadelane celo s časopisnim papirjem in mavcem.
Kot je slišati, med krajani največ negodovanja sproža predlog stroke, da bi v cerkvi "dali strop in streho dol, pa grušt gor". To utegne po njihovem trajati leta. A stroka vztraja: poslopje je treba stabilizirati v celoti, ne po delih, šele potem sledijo lepotni popravki. Oto Kolenc argumente statikov razume in obenem upa, da se bodo lahko krajani čim prej vrnili v obnovljeno cerkev: "Vemo, da je niti z maksimalno energijo sami ne moremo popraviti."
