Tiskane izdaje
»V Krškem - mogoče, ker je bilo tam več zelenjadarstva ob reki Krki - je občina že pred leti šla v postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za veliki namakalni sistem. V Brežicah pa pred desetimi leti še nisi mogel narediti akumulacije sredi kmetijskega zemljišča,« izkušnje iz preteklosti, ko se je gradnja namakalnih sistemov nemalokrat končala na meji med občinama Krško in Brežice, opisuje Andreja Brence z novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda.
Vzrokov, da so bili prostorski akti v Brežicah manj spodbudni, je več, pravi Brencetova: »Najprej mora imeti interes kmetovalec. Ko se interes vzpostavi, pa mora biti njemu v prid postavljen ves servis.«
Z Brencetovo se deloma strinja tudi Mitja Molan, sadjar iz Arnovega sela, ki je kljub prvi neuspešni prijavi na evropske razpise vztrajal in družinski sadovnjak opremil z namakalnim sistemom ter protitočno mrežo: »Čakati, da kdo pride do tebe, je iluzija. Sam pa ne moreš narediti ničesar.«
V občini zdaj devet pridelovalcev pridobiva soglasje za namakanje dodatnih 45 hektarov površin. Delež kmetijskih površin v uporabi z namakalnim sistemom bo s tem dosegel 1,4 odstotka, kar bo še vedno precej za evropskim povprečjem 8,7 odstotka.
Prvi brežiški kmetijski forum
Količina razpoložljive vode ni ovira, nasprotno, velika priložnost. Tega se zavedajo tudi na občini, ki je v ponedeljek pripravila prvi brežiški kmetijski forum.
»Gradnja hidroelektrarne Brežice bo omogočila postavitev velikih namakalnih sistemov,« pravi župan Ivan Molan, a v isti sapi doda, »da se ne bo nič zgodilo, če interesa kmetijcev ne bo. Evropski denar bo v novi finančni perspektivi na voljo.«
Glede na množičen odziv kmetov, ki so občinarje seznanili tudi z leta 1935 deloma postavljenim in nikoli dokončanim namakalnim sistemom v Krški vasi, je interes velik. Ali kot pravi Brencetova: »Zadnje suše so tudi največjim pesimistom dale vedeti, da brez namakanja ne gre.«
Drugo upanje za vzpostavitev novih namakalnih sistemov so kakovostni mladi kmetovalci, ki so - tako Zdenka Kramar s kmetijskega zavoda - konkurenčnost zgradili z evropskimi sredstvi. Od 1834 kmetijskih gospodarstev v občini jih je petina tako konkurenčnih na trgu EU.
»V iztekajoči se evropski perspektivi je v občini s pomočjo EU sredstev kmetije prevzelo 31 mlajših od 40 let, kar je spodbudno. V prihodnji perspektivi jih pričakujemo še več,« pravi Kramarjeva.
