Tiskane izdaje
Vogrsko - Suša, ki je prav Vipavsko dolino izjemno prizadela, je med drugim pokazala tudi, kako pomembno je v kmetijstvu imeti urejeno namakanje. A gladina namakalnega zadrževalnika Vogršček, ki bi moral po prvotnih načrtih postati celo največji namakalni sistem v naši državi, je v teh dneh rekordno nizka. V KGZS zato opozarjajo na brezbrižnost države.
Takšne in drugačne pozive državi, naj zadrževalnik vendarle usposobi in omogoči namakanje, je iz ust kmetov in kmetijskih strokovnjakov v Vipavski dolini mogoče poslušati že vrsto let. A v tem času se z izjemo vljudnostnih obiskov zadnjih štirih kmetijskih ministrov - ti so sicer obljubili, da bodo naredili, kar je v njihovi moči - , ni veliko spremenilo. »Prav na primeru Vogrščka se kaže vsa brezbrižnost države do tega vprašanja. Načrti za sanacijo so pripravljeni že nekaj let, tudi realno uresničljivi so, premakne se pa kljub temu nič.
Vogršček potrebuje dobrega gospodarja, ki bi tudi zagotovil denar za popolno sanacijo zadrževalnika. Suša nas ne pesti le poleti in tudi vode za namakanje ne potrebujemo le avgusta. Upam, da se bo država kmalu zbudila in ugotovila, da je treba denar vlagati ne le v ceste, temveč tudi v kmetijsko infrastrukturo,« je kritičen Franc Vodopivec, predsednik novogoriške območne enote Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije (KGZS).
Ustavilo se je pri zasnovi celovite sanacije
Po tem, ko je pred leti začela puščati glavna cev namakalnega sistema, je bila opravljena le delna sanacija cevovoda, zato je bila gladina vode v zadrževalniku že lani pozimi sedem metrov pod predvidenim vodostajem. Po uradnih razlagah je bilo za to krivo puščanje pregrade, zato so se na ministrstvu za okolje in prostor leta 2007 odločili znižati gladino v akumulaciji. Dodatni pregledi so odkrili puščanje namakalnega cevovoda pod pregrado ter slabo stanje odvzemnega objekta in namakalnega cevovoda.
Leta 2008 so bila izvedena interventna sanacijska dela, ki so omogočila oskrbo namakalnega sistema. Leto kasneje so preiskali cevi talnega izpusta, izvajalec pa je kot ukrep sanacije predlagal injektiranje nerabljene cevi odvzema vode v pregradi. Država je s 195.200 evri sicer financirala stroške pregleda, med leti 2008 in 2010 pa se je začela še priprava projekta celovite sanacije zadrževalnika Vogršček do predinvesticijske zasnove, ki je znašala 220.000 evrov. A dlje kot do tu niso prišli.
V proračunu denarja za Vogršček ni
»V zadnjem obdobju so se izvajale še aktivnosti za pripravo strokovne naloge, ki bi podala odgovor o stroškovno sprejemljivejši rešitvi izvedbe potrebnih vzdrževalnih del in polnitvi zadrževalnika,« pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. A hkrati priznavajo, da »v državnem proračunu ni neposredno navedena postavka za financiranje sanacije zadrževalnika«, čeprav je »v pripravi predlog zagotovitve sredstev za sanacijo zadrževalnika iz proračuna«.
Na vprašanje Dela, ali je v prihodnje realno pričakovati, da se bo naložba začela oziroma ali pa bi morali kmetovalci raje razmišljati o drugačnih načinih vodooskrbe kmetijskih površin, pa na ministrstvu odgovarjajo: »Za lastnike zemljišč na območju namakalnega sistema Vogršček niso bile predvidene druge alternative. Za boljše koriščenje zadrževalnika bi bilo treba povečati obseg namakanja in zgraditi nove namakalne sisteme (namakalna polja), kot je bilo predvideno pri zasnovi gradnje zadrževalnika.«
Za gradnjo velikih namakalnih sistemov so odobrili dve vlogi
In kakšna je politika države pri vlaganju v kmetijsko infrastrukturo v času, ko so ekstremni vremenski pojavi tudi v kmetijstvu čedalje bolj pogosti? »Prizadevamo si za koriščenje obstoječih velikih zadrževalnikov za vodo. Projekti oziroma vloge na javne razpise za gradnjo velikih namakalnih sistemov se pripravijo na podlagi izkazanega interesa lastnikov zemljišč na območjih bodočih namakalnih sistemov. Predlagane so poenostavitve postopkov za gradnjo manjših zadrževalnikov in malih namakalnih sistemov,« zatrjujejo na ministrstvu.
Iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007 do 2013 sta bili odobreni dve vlogi za gradnjo velikih namakalnih sistemov na površini 525 hektarjev v višini 2,56 milijona evrov.
Gradnja enega je končana, drugi sistem bodo dokončali v prihodnjem mesecu. Izvedli so tudi tehnološko posodobitev enega velikega namakalnega sistema na površini 166 hektarjev. »Nadaljnji interes za gradnjo velikih namakalnih sistemov v tem programskem obdobju je izkazan na 1250 hektarjev, kjer je predvidena vrednost sofinanciranja 8,6 milijona evrov,« še navajajo na ministrstvu.
