Vojaki za zdaj ostajajo na Trdinovem vrhu

Šentjernej, Trdinov vrh – Po razsodbi arbitražnega sodišča, da Trdinov vrh s 1178 metri nadmorske višine pripada sosednji Hrvaški, v šentjernejski občini niso zadovoljni. Zdi se jim nenavadno, da so novico izvedeli iz medijev ter da jih noben predstavnik vlade ni uradno seznanil, da Trdinov vrh, simbol Dolenjske, ni več najvišja točka Dolenjske.

Hrvaška je okrepila občasne policijske obhode ob meji na območju Trdinovega vrha, vsaj tako pravijo redni obiskovalci – pohodniki na Trdinov vrh. Slovenska vojska pa se za zdaj ne namerava umakniti iz tamkajšnje vojašnice, ki je nesporno na območju hrvaške katastrske občine.

Da je vojašnica na hrvaški strani meje, je bilo znano od samega začetka, zato šentjernejskega občinskega vodstva razsodba v tem delu ne preseneča. »No, s tem, da betonski stolp na Trdinovem vrhu od zdaj v celoti sodi k sosedom, se nikakor ne moremo sprijazniti,« je za Delo povedal šentjernejski župan Radko Luzar, ki je prepričan, da bi moral Trdinov vrh z visokim betonskim razglednim stolpom v najslabšem primeru pripadati obema državama, saj kataster na tem hribu poteka cikcakasto (vijugasto).

Luzar je povedal, da je sodniška odločitev zelo prizadela Šentjernejčane, ki s telefonskimi klici na občino izražajo svoje nestrinjanje in ogorčenje. Televizijski stolp po odločitvi arbitrov sodi k Sloveniji, prav tako tudi kapela sv. Jere, medtem ko Hrvaški na drugi strani makadamske ceste pripada kapela sv. Ilije. Pohodnike, ki smo jih pred dnevi srečali na Trdinovem vrhu oziroma po hrvaško Sveti Geri, odločitev arbitrov ne zanima.

Imajo prost dostop na hrib, policisti z obeh strani jim dovolijo, da se po mili volji sprehajajo tako, kot so se do zdaj, zato se noben od petih naših sogovornikov ni želel javno izpostaviti.

Budni policisti

Toda tisti, ki se na to obmejno območje pripeljejo z avtomobili in bi želeli vožnjo nadaljevati, denimo, v Sošice v hrvaški Žumberak, lahko zaradi nelegalnega prehoda meje naletijo na neprijetnosti pri hrvaških varnostnih organih, v nasprotni smeri vožnje pa pri slovenskih policistih, ki s pogostimi obhodi bedijo nad mejo noč in dan. Skladno s schengensko zakonodajo je prehod državne meje dovoljen samo na mejnih prehodih, ki pa ga na območju Trdinovega vrha seveda ni. »Tu prehod državne meje ni dovoljen oziroma se vsakršen prestop šteje za ilegalni prehod in ga zato lahko sankcionirajo bodisi hrvaški bodisi slovenski policisti.

Denarna kazen znaša 500 evrov,« je povedala Alenka Drenik z novomeške policijske uprave. Na naš pomislek, da table, ki označuje državno mejo ob poti nismo opazili, je Drenikova pojasnila, da je ob prihodu s slovenske strani proti Hrvaški pred križiščem za vojašnico (tik pred izhodom iz gozda na levi strani) postavljena slovenska tabla z napisom »Pozor državna meja«, ki obiskovalce opozarja na bližino državne meje.

Na območju Trdinovega vrha po 29. juniju slovenski varnostni organi niso obravnavali niti enega mejnega incidenta, čeprav si policisti pogosto zrejo iz oči v oči. To je pravo nasprotje s Piranskim zalivom, kjer se incidenti kar vrstijo in so jih do zdaj našteli že več kakor 50.

Provokacije vojakov

Skladno z arbitražno razsodbo vojašnica na Trdinovem vrhu pripada Hrvatom, zato smo ministrstvo za obrambo vprašali, kdaj nameravajo sosedom predati objekt. Na ministrstvu za obrambo je Aleš Sila odgovoril, da do implementacije razsodbe arbitražnega sodišča ostaja stanje v vojašnici Slovenske vojske na Trdinovem vrhu nespremenjeno, kar pomeni, da se način dela in postopki, ki so v pristojnosti ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, izvajajo tako kot pred izrekom razsodbe arbitražnega sodišča.

Vojaški objekt na Trdinovem vrhu je zgradila Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) v 70. letih prejšnjega stoletja, v katerem je bila nameščeno komunikacijska oprema. JLA je pred odhodom iz naše države vojašnico predala slovenski teritorialni obrambi. Nato je obveščevalno-varnostna služba (OVS) na objekt namestila prisluškovalne naprave, s katerim je med vojno na Hrvaškem in v BiH prestrezala radijske komunikacije z bojišč in jih posredovala hrvaški strani. Po vojni se je hrvaška država sosedi oddolžila z incidenti, ki so bili večinoma politično motivirani. Najbolj znan tak incident se je zgodil leta 2003, ko je pred vojašnico na belem konju, preoblečen v bana Jelačića, prijezdil takratni predsedniški kandidat in tako imenovani hrvaški razumnik in intelektualec ter slovenskim vojakom v zameno za njihov odhod iz vojašnice ponujal jabolka in hruške. Po nedavnem srečanju predsednikov Avstrije, Hrvaške in Slovenije v Salzburgu je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović na vprašanje slovenske novinarke, zakaj hrvaški ribiči še vedno plujejo do polovice Piranskega zaliva, odgovorila z vprašanjem, zakaj je slovenska vojska še vedno na Sveti Geri. Dodajmo, da arbitražno sodišče ni odločalo o tem, ali se mora Slovenska vojska umakniti iz vojašnice na Trdinovem vrhu oziroma Svete Gere.