Vojaški obveščevalci po sledi strganih hlačnic

Ljubljana – Več kot 5.600.000 evrov je država namenila za 3500 kompletov uniform, pri čemer je oblekla le slabo polovico od 7305 vojakov stalne sestave Slovenske vojske (SV). V Delu smo pred časom opozorili na trganje in bledenje novih maskirnih uniform, to pa zdaj priznavajo tudi na obrambnem ministrstvu.

»Treba je pojasniti, da so 'problematične' le uniforme, izdelane iz lažje maskirne tkanine v skupni vrednosti 1.334.340 evrov, kar pomeni 23 odstotkov celotne pogodbene vrednosti,« pravijo na obrambnem ministrstvu. Nakup uniform, ki ga nekateri iz SV povezujejo tudi s korupcijo, po naših informacijah zdaj preverja tudi vojaška obveščevalna služba (OVS).

Septembra 2012 je te (nove) uniforme stestirala tudi Slovenska vojska. Rezultati testiranj v nočnih pogojih (IRR odtis, laserska namerljivost) so bili za uniformo s SloCam vzorcem, razvitim v Sloveniji, porazni: od desetih je naša uniforma dosegla predzadnje mesto. Na Morsu sicer pojasnjujejo, da test SV »temelji na subjektivni oceni šestih vojakov, za analizo pa nista bili uporabljeni nobena veljavna testna metoda (standard) in verificirana merilna oprema«.

Preverljivo dejstvo pa je, da se testiran vzorec slabo obnaša tudi v praksi: ne le na misijah, bledi in trga se tudi vojaškim uslužbencem, ki se v uniformah »bojujejo« zgolj po pisarnah. Armin Wagner, prokurist podjetja Uni&forma, ki je vojski dostavilo te uniforme, testiranja SV ni komentiral (pravi, da zato, ker ne pozna metode testiranja), poudaril pa je, da so v njegovem podjetju »tudi uniforme z lažjo tkanino, o kateri pravijo, da se trga, naredili z jasno specifikacijo, ki jo je specificirala vojska oz . Mors. Vse, kar smo naredili, je torej znotraj specifikacije in doslej nismo prejeli nobene zahteve za unovčitev garancije. Naj jasno povem, da ne gre za naš artikel, temveč za artikel SV in mi lahko garantiramo le za zahtevane parametre«.

Trga se uniforma iz lažje tkanine belgijskega porekla

Darinka Fakin, vodja tehnološkega inštituta mariborske fakultete za strojništvo – oddelek za tekstilne materiale in oblikovanje, ki je bdela nad razvojem novega maskirnega vzorca bojne uniforme SV –, zatrjuje, da je bila tkanina, na kateri so razvijali SloCam vzorec, odlična: »To vam lahko stoodstotno zagotovim. Ne poznam pa lažje tkanine belgijskega izvora, ki je prišla v procesu naročila (leta 2011, op. a.), saj so imeli vojaki pripombe, da je težja tkanina prevroča. Zagotovo drži tudi, da je težja oz. gosta tkanina bolj trdna kot lažja tkanina, saj se z znižanjem gostote zmanjšata tudi njena trdnost in odpornost«.

Wagner sicer razlaga, da je njegova družba Uni&forma težjo tkanino naročala pri mariborskem MTT, lažjo – sporno – pa v Belgiji, pri Utexbelu. Po naših informacijah specifikacije za lahko tkanino Mors prej ni stestiral, prav tako pa so naši viri blizu Morsa prepričani, da v mariborskem MTT v stečaju leži na kilometre s SloCam vzorcem potiskanega blaga, ki ga Wagner ni hotel kupiti, ampak se je raje povezal z Belgijci. Wagner zatrjuje nasprotno in meni, da v Mariboru ni več veliko tistega blaga, z Belgijci pa se je povezal zato, pravi, ker so bili edini, ki so mu lahko v kratkem času zagotovili lažjo tkanino, ki jo je zahteval Mors (oddelek za logistiko).

Naročilo za nadomestilo strganih uniform Nabava uniform preko Uni&forme je trenutno ustavljena, prihodnji teden pa se bo zaključil javni razpis, prek katerega obrambni sistem naroča »manjkajoče dele uniform« oz. tiste kose iz kompleta maskirne uniforme, ki so vojakom zbledele, se strgale ali se povsem uničile.

»Vse kar pričakujem, je to, da bodo uniforme kvalitetne. Z drugim se jaz ne ukvarjam, zato je odgovoren direktorat za logistiko na obrambnem ministrstvu,« pravi načelnik generalštaba Slovenske vojske general major Dobran Božič.

Po naših neuradnih informacijah se bo Božič s svojim štabnim kolegijem zaradi uniform prihodnji teden sestal z odgovornimi z direktorata za logistiko. Da naši vojaki ne bi ostali povsem brez uniform, je SV dala sešiti nekaj kosov uniform iz starega blaga, potiskanega še s starim vzorcem, a vojaška skladišča so, kar zadeva uniforme, trenutno povsem prazna.

Kdo ima koristi od izbranih na naročilih?

Naš vir z obrambnega ministrstva zatrjuje, da je zadeva okrog uniform preprosta: »Tako dobavitelj kot ustrezni organi na ministrstvu na trgu niso bili sposobni najti lahke tkanine in ta njihova nesposobnost je eskalirala v razne obvode oziroma do ljudi v sistemu ministrstva, ki imajo od tega določene koristi. Kar poglejte si razpise. Vse, pa čeprav je zaradi Božičeve izrecne zahteve, da naj se prek razpisov poišče več proizvajalcev oziroma dobaviteljev, dobi podjetje Uni&forma oziroma Arex, kar zadeva nahrbtnike in ostalo opremo. Ostali, pa čeprav s kakovostnejšimi izdelki, ne morejo priti zraven«.

Naši viri so nas še opozorili, da je bila direktorica Uni&forme Milena Wagner nekoč sodelavka (v podjetju Kroj) z Valerijo Čižman iz sektorja za opremljanje pri Morsovem uradu za logistiko. Zadnja je menda na sedežu Uni&forme nekaj časa celo opravljala popoldansko obrt.

Iz Morsa so nam odgovorili, da Čižmanova v postopek kakovostnega prevzema delov bojnih uniform ni bila vključena, Milena Wagner pa je na naše vprašanje, ali je Čižmanova pri njih res opravljala popoldansko obrt, odgovorila: »Ne, ne zaposlujemo nobenega, ki bi bil poleg tega zaposlen na Morsu ali v SV. Na našem naslovu zagotovo ni drugih podjetij, ker bi to vedeli«.