Vojska na meji v ustavno presojo, ograja ne

Varuhinja meni, da so rezila neprimerna, vendar ne ustavno sporna, pooblastila vojski v zakonu o obrambi pa so premalo jasna.

Objavljeno
03. februar 2016 17.04
Barbara Hočevar, Bojan Rajšek
Barbara Hočevar, Bojan Rajšek
Ljubljana - Ne nasprotujemo večjemu angažiranju Slovenske vojske, vendar morajo biti pooblastila vojaski jasno in določno zapisana, kar pa niso, so prepričani v uradu varuhinje človekovih pravic. Zato so na ustavno sodišče naslovili zahtevo za ustavno presojo zakona o obrambi.

Tako nasprotniki sodelovanja vojske pri obvladovanju krize s prebežniki kot nasprotniki postavitve ograje na meji s Hrvaško so se obrnili na varuhinjo človekovih pravic, ker so prepričani, da zakona, ki omogočata oba ukrepa, nista v skladu z ustavo. Varuhinja se z obema pobudnikoma strinja deloma, s tem, da je zakon o obrambi poslala v ustavno presojo, zakon o nadzoru državne meje pa ne.

Zakon o obrambi so v uradu varuhinje obravnavali na predlog Radia Študent. Strinjajo se, da je 37.a člen v nasprotju z zahtevo jasnosti in določnosti predpisov kot enega izmed načel pravne države. »Ne delimo mnenja pobudnikov, da vojska ne bi smela izvajati drugih nalog, vendar je dopolnitev zakona o obrambi, ki daje vojski policijska pooblastila, vsebinsko in nomotehnično slaba, kar zbuja skrb,« je poudaril Ivan Šelih, namestnik varuhinje človekovih pravic. Problematični sta predvsem pooblastili napotitve ter sodelovanja pri obvladovanju skupin in množic, ki ju predpisi o policiji niti ne poznajo. Čeprav novela zakona o obrambi nedvomno daje podlago za posege v temeljne človekove pravice, je brez jasne ureditve odgovornosti za njene morebitne kršitve, brez vnaprej določenih pritožbenih poti in nadzornih mehanizmov. Predlagajo absolutno prednostno odločitev ustavnega sodišča in zadržanje izvajanja spodbijanega člena zakona.

Belokranjci ogorčeni

V uradu so deloma pritrdili tudi Belokranjski civilni iniciativi, ki je pod vprašaj postavila 8. člen zakona o nadzoru državne meje, na podlagi katerega je država postavila ograjo med Slovenijo in Hrvaško. Sicer se niso odločili za spodbijanje zakona, ker po njihovem mnenju ni v neskladju z ustavo, se jim pa zdi sporna njegova izvedba. Na vlado so zato naslovili predloge, naj vsem oškodovanim zaradi ograje zagotovi ustrezno možnost poplačila škode ter ponovno pretehta upravičenost omejitve dostopa do javnega dobra tam, kjer je ukrep postavitve ograje prekomeren. Izrecno so še opozorili, da so bodice oziroma rezila neprimerna.

Člani Društva Bela krajina so nad stališčem varuhinje žalostni in ogorčeni. Podpisnik pobude Stanko Štrajn je za Delo povedal, da varuh s tem prevzema funkcijo ustavnega sodišča. »Varuh človekovih pravic ni pristojen presojati, kaj je v nasprotju z ustavo, ampak je dolžan varovati človekove pravice,« je prepričan nekdanji sodnik Štrajn. Pravo nasprotje tej odločitvi pa je namera varuhinje, da vladi predlaga odstranitev žičnate ograje. »Če na eni strani varuhinja ugotavlja, da gre za nesorazmerno ukrepanje države, na drugi strani pa odklanja presojo ustavnosti določbe, ki tako nezakonito prekomerno poseganje ob državni meji omogoča, trdim, da je varuhinja v teh dveh odločitvah sprejela povsem kontradiktorno stališče,« je prepričan Štrajn.