Vojska ponuja roko, samo da bi ostala na Počku

Mors in občina z reševanjem lažjih problemov tlakujeta pot do dogovora o zaprtju vadišča

Objavljeno
14. junij 2015 20.40
Dan odprtih vrat Slovenske vojske Poček 13.6. 2015
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Bile – Slovenska vojska (SV) in ministrstvo za obrambo (Mors) v zadnjih mesecih poskušata storiti vse, da bile vojaške aktivnosti na Počku čim manj moteče za lokalno skupnost. Na zaprtje vojaškega vadišča, kar zahteva postojnska javnost, pa bo treba počakati do oblikovanja posebne uredbe ali zakona, s katerim bi uredili medsebojna razmerja.

Predstavnika občine Postojna v skupini za usklajevanje interesov med lokalno skupnostjo, SV in obrambnim ministrstvom Goran Blaško in Karmen Pahor sta tudi ob sobotnem dnevu odprtih vrat na Počku ponovila, da prenehanje vojaške dejavnosti na Počku, ostaja končni cilj lokalne skupnosti, ker temelji na referendumski volji prebivalcev občine Postojna in 17.000 podpisih peticije »proti« iz Postojne in Pivke izpred treh let.

Postojnčani pričakujejo, da bo datum zaprtja Počka določen v uredbi ali zakonu; po neuradnih informacijah bi ga zaprli najkasneje v 20 letih. Do takrat, je poudaril Blaško, bo treba iskati načine za sobivanje in poiskati rešitev za postojnska pričakovanja o plačilu nadomestila za uporabo zemljišč. Občina ga je v višini pol milijona evrov prejela le enkrat, v času Janševe vlade, ko je bil Postojnčan Zvone Černač minister za infrastrukturo.

Vejo, da so moteči

Sicer pa sta obe strani zelo zadovoljni z napredkom skupine v zadnjem času, ko je, kot je poudaril sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak, stekel odkriti dialog, naravnan k iskanju rešitev in kompromisov. Bizjak je povedal, da je Poček za SV strateškega pomena: »Mimo tega, da je to osrednje vadišče Slovenske vojske, ne moremo, žal pa leži v neposredni bližini Postojne. Vemo, da smo moteči, a brez usposabljanja ne gre. Kljub temu, da delimo breme krize države in državljanov, pa poskušamo pomagati lokalni skupnosti.«

Mors je leta 2012 pri graditvi lokalne infrastrukture sodeloval z 200.000 evri, leta 2013 s 75.000 evri, letos pa bodo za ta namen prispevali 150.000 evrov. Blaško je pojasnil, da bo sofinanciranje »do« 260.000 evrov na leto ostalo tudi vnaprej.

Bizjak je zatrdil, da so delovanje na Počku zmanjšali na le nujno potrebno. Nočno streljanje ob vikendih in čez poletje so zmanjšali na minimum, opustili so streljanje z velikimi kalibri; izvajajo ga v drugih državah. Streljanja z nebojnimi sredstvi izvajajo tudi v drugih delih Slovenije, in to z instrumentom vpoklica zemljišč, za kar njihovi lastniki prejmejo odškodnino. Do septembra bodo izboljšali sistem obveščanja o aktivnostih na Počku in conskem zapiranju območja, zapore zračnega prometa pa niso več kamen spotike s postojnskim letalskim klubom. Z lovsko zvezo se dogovarjajo o nadomestni krmni njivi, s planinsko o alternativni poti na Sv. Trojico.

Jeseni bodo objavili razpis za izvedbo monitoringa vplivov na okolje, predviden v uredbi o državnem prostorskem načrtu za Poček. Program monitoringa pripravlja Erico Velenje, v pripravo podlag pa bo vključen Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Postojna.

Na ustavnem sodišču so glede Počka tri vloge za presojo ustavnosti. Občina Postojna in organizacija AAG dvomita o zakonitosti uredbe o DPN za Poček predvsem zaradi tega, ker je bila sprejeta brez celovite presoje vplivov na okolje. Z ustavnega sodišča niso odgovorili na naše vprašanje, ali bi bila ustavna presoja nepotrebna, če bi se strani prej dogovorili za zakon, ki bi uredil razmerja. Pojasnili so le, da zadeva Poček še ni na vrsti.