Volilna pravica le še za slepe

Celje – Mama 36-letnega fanta z downovim sindromom, ki je tudi slaboviden, je doslej v sinovem imenu v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Celje uveljavljala volilno pravico. Če bodo nocoj izglasovana nova društvena pravila, tega ne bo več mogla.

Prav tako ne bo mogla biti izvoljena v organe društva, saj ni njegova članica, sin pa poslovne sposobnosti nima oziroma je bila mami po njegovem 18. letu podaljšana roditeljska pravica. Sin sicer lahko voli na državnozborskih volitvah.

Spremembe temeljnega akta Medobčinskega društva slepih in slabovidnih (MDSS) Celje, ki jih bodo potrjevali na nocojšnjem občnem zboru društva in po katerih bodo imeli volilno pravico le še poslovno sposobni člani, so diskriminatorne, opozarjajo mame otrok z motnjo v duševnem razvoju, ki so tudi člani MDSS. To meni tudi varuhinja človekovih pravic, v MDSS pa vztrajajo pri novih pravilih in poudarjajo, da želijo slepi o sebi odločati sami.

Društvo ima okoli petsto članov, približno 25 jih ima poleg slepote ali slabovidnosti tudi motnjo v duševnem razvoju. »Že tako smo prizadeti. To je populacija, ki je vedno potisnjena ob stran. In zdaj še tu,« razlaga ena od mam. Dodaja, da jim nikoli niso pojasnili, zakaj bi pravila sploh spreminjali: »Enkrat je neka mamica dejala, da se drugi slepi otroci naših otrok z motnjo v duševnem razvoju bojijo. Ampak saj ves čas vsi govorimo o inkluziji! Tudi če je ta mamica res to rekla, bi ji vodstvo, strokovnjaki morali razložiti, za kaj pri tem gre.«

Varuhinja ostra

Kot so gospe pojasnili v uradu varuha človekovih pravic, bi bila taka sprememba pravil po njihovem mnenju diskriminatorna, v nasprotju s slovenskim pravnim redom in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. »Volilne pravice invalidom ne gre odvzemati avtomatično, ker jim je bila na primer odvzeta poslovna sposobnost, oziroma jim je sploh ne gre odvzemati, pač pa jim je treba ponuditi pomoč pri njenem uresničevanju in si tako prizadevati za polno in učinkovito sodelovanje in vključenost invalidov v družbo. Toliko bolj je takšno ravnanje pričakovati od društva, ki združuje invalide in je njegov namen zagovarjanje in zadovoljevanje posebnih potreb invalidov,« so zapisali pri varuhinji.

Predsednik MDSS Edvard Vodeb vztraja pri spremembah pravil: »Osebe, ki poslovno niso sposobne, nimajo volilne pravice. S spremembo pravil tako nikomur ničesar ne jemljemo. Kako naj jim odvzamemo nekaj, česar nikoli niso imeli?« Ta razlaga je napačna, razlagajo v uradu varuhinje: »Ni res, da v slovenskem pravnem redu volilne pravice osebe, ki niso poslovno sposobne, nimajo. Avtomatizem, na podlagi katerega bi volilno pravico odvzeli vsem poslovno nesposobnim osebam, bi bil prevelik poseg v volilno pravico in v nasprotju z ustavo.«

Vodeb še opozarja, da je njihovo društvo namenjeno slepim in slabovidnim, te otroke pa so zastopali videči starši: »Želimo si, da bi slepi in slabovidni sami krojili svojo usodo. To tudi ni društvo za ljudi z motnjo v duševnem razvoju. Sprejeli bomo vsakega, ki je slep in ima motnjo v duševnem razvoju, ampak pomagali mu bomo pri slepoti, ne pa duševni prizadetosti.«

Potisnjeni ob stran

Druga mama, ki ima doma slepo dekle s težko motnjo v duševnem razvoju, je žalostna predvsem zaradi občutka, da so njihove otroke v MDSS že izključili: »Hči je članica društva 29 let. Zdaj nas nikamor niti povabijo ne, lani ni bilo ničesar zanje. Pozabili so na te otroke. Najbolj sem bila prizadeta, ker prvič niso povabili na miklavževanje.« Obe mami poudarjata, da sta njuna otroka po letih res odrasla, vendar sta na stopnji zgolj nekaj let starih otrok.

Vodeb pravi, da je za vse člane enako dobro poskrbljeno, da vseh petsto dobiva vabila, da so vsa tudi javno objavljena: »Vabili smo vse otroke do 15. leta, tudi te z duševno motnjo. Kasneje pa res niso več otroci! V našem društvu imajo vsi enake pravice in vsak lahko dobi vso pomoč, ki mu pripada glede na slepoto.«

Mame pravijo, da društvu ne želijo škodovati in da bodo, če bodo pravila izglasovana, najverjetneje iz MDSS z otroki izstopile. Bodo pa pravico iskale na upravni enoti, ki mora preveriti, ali so spremembe v skladu s slovenskim pravnim redom.