Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob sedmih zvečer je potekel rok za vložitev kandidatur za župane in občinske svete za lokalne volitve 5. oktobra. Do preizkusa zakonitosti vlog in kandidiranja še neuradni podatki o kandidatih za župane kažejo, da nove stranke (SMC, Združena levica in tudi Zaab) v občinah ne morejo računati na uspeh, kakršnega so doživele na volitvah v državni zbor.
Tega ne moremo pripisati le dejstvu, da nove stranke po poletnih parlamentarnih volitvah niso imele veliko časa za utrditev svoje prisotnosti v občinah. Tudi po mnenju rednega profesorja na FDV in predstojnika Centra za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij Mira Hačka se rezultat z državnozborskih volitev večinoma ne bo preslikal na lokalno raven. »SMC ne more ponoviti rezultata še na lokalni ravni, tudi druge nove politične sile ne, saj nimajo vzpostavljene lokalne mreže po občinah,« pravi Haček.
Brez tega pa stranke v večini občin ne morejo sestaviti dovolj kompetentnih list in kandidatov za župane. Haček opozarja tudi na politično realnost v slovenskih občinah: »Tradicionalno razmerje sil na lokalni ravni je precej drugačno kot na državni. Že vse od sredine devetdesetih let prevladujejo dobro organizirane desnosredinske stranke. Poleg tega je vsebina tem, ki se pojavljajo v predvolilnih kampanjah, drugačna in bolj vezana na vsakdanje življenje ljudi v lokalni skupnosti in na težave, ki pri tem nastajajo ter jih je treba reševati s konkretnimi politikami.«
Tako imenovani neodvisni kandidati, ki so pogosto vse prej kot to, pomenijo prevladujočo politično silo, ki je volilni rezultat od volitev do volitev le še povečevala. »Tudi tokrat, bi si upal trditi, bo tako,« dodaja Haček. Njegove napovedi potrjujejo tudi kandidature list in županov, med katerimi je največ že znanih imen. V Mariboru se je prijavilo kar 17 županskih kandidatov, v Celju se Bojanu Šrotu nasmiha peti mandat, v Kopru bo Popovič zaplesal predvsem s Polko Boškovič in Združeno levico. Ali bo Zoranu Jankoviću še četrtič uspelo prepričati Ljubljančane, je osrednje vprašanje v glavnem mestu.
Barve županov niso politični odsev parlamenta
V Mariboru za župana na splošno začudenje kandidira z aferami in sodišči obremenjeni in odstavljeni Franc Kangler, v Celju se Bojanu Šrotu nasmiha peti mandat, v Kopru bo Popovič zaplesal predvsem s Polko Boškovič in z Združeno levico ... Ljubljana je zgodba zase in zanimivo bo tudi za preostalo Slovenijo, koliko so v prestolnici afere škodile Zoranu Jankoviću, koliko pa ga še podpira nacionalno razmeroma pisano volilno telo.
Precej dolgoletnih in marsikje tudi cenjenih slovenskih županov (ne samo po mestih, ki jih podrobneje predstavljamo) se je odločilo za upokojitev. Na Celjskem recimo Jožef Čakš, ki je volivcem predstavil svojega favorita, nekdanjega direktorja RTVS Antona Guzeja. Poslavlja se tudi novomeški Muhič. V Murski Soboti se bo dolgoletnemu županu Štihcu zoperstavil bivši direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek, na Ptuju samostojnemu Čelanu hlače meri kup levičarskih kandidatov, v Novi Gorici pa imajo celo kandidatko, ki je zamenjala že več politično različnih strank. V Slovenj Gradcu se poskuša na županski stol vrniti predzadnji župan Zanoškar, v Velenju pa si Kontič obeta drugi mandat in edini resen nasprotnik bo Franc Sever, ki se je poslovil od SDS.
A to je le pregled zanimivosti po večini slovenskih mestnih občin. Manj pod drobnogledom medijev in v zavesti slovenske javnosti je večina izmed 212 slovenskih občin. Te niso raznolike le po tem, da najmanjša Odranci obsega 7 kvadratnih kilometrov in da Hodoš premore samo 382 duš, medtem ko ima največja Ljubljana 280.278 občanov. Občine se razlikujejo tudi po tem, da je politična struktura županov precej drugačna od parlamentarne. Neodvisnih je 77 županov, a mnogi izmed njih sodijo v krog SLS, ki ima uradno 44 županov, ali v SDS, ki ima 36 županov, pa morda v SD s 23 župani ali LDS, kot ostankom prejšnje nacionalne strukture, s 15 župani.
V Sloveniji nekatere večje in manjše občine tradicionalno obvladujejo župani SD, nesporni županski favoritki pa sta že več mandatov SLS in SDS. Glede na to, da, z izjemo SMC in ponekod Združene levice, z občinskih volilnih komisij ne sporočajo, da bi nove stranke vložile omembe vredno število županskih kandidatov, saj se na terenu niso uspele organizirati v kratkem času od poletnih državnih volitev, pa tudi upoštevaje, da volivci na občinski ravni radi volijo že znane obraze, oktobra ni pričakovati temeljitejše spremembe občinskih razmerij političnih moči.
V Ljubljani ducat kandidatov
Ali bo Zoranu Jankoviću še četrtič uspelo prepričati Ljubljančane, je osrednje vprašanje letošnjih lokalnih volitev v Ljubljani. Janković je sicer doslej trikrat prepričljivo zmagal že v prvem krogu z več kot 60 odstotki glasov. Nazadnje na nadomestnih volitvah 2012, ko se je odpovedal poslanskemu mandatu po neuspelem poizkusu za mandatarja vlade. Poleg njega bo na volitvah sodelovalo še enajst kandidatov, med njimi štiri kandidatke. Če bi preslikali letošnje državnozborske volitve na lokalne, potem se obeta zmaga kandidatu SMC. V dveh ljubljanskih volilnih enotah je SMC namreč zbrala kar osemkrat več glasov kot razdeljena Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića. Tudi morebitni glasovi, ki jih prejela lista Alenke Bratušek, bi to razmerje zmanjšalo le na štirikratnik, ne bi ga pa nagnilo na drugo stran. Toda ali bo odvetnik Aleš Avbreht dovolj mamljiv obraz za Ljubljančane, da mu bodo namenili glasove?
Od županskih kandidatov bo tudi močno odvisno, kdo bo v novem mestnem svetu, kjer bo konkuriralo 18 kandidatnih list, na zadnjih volitvah leta 2010 jih je bilo 24. Ali bi lahko lista SMC z novimi imeni prevzela primat Jankoviću, ki je imel doslej 25 svetnikov?
Mariborske volitve
V Celju Šrot velik favorit
V celjski mestni občini, ki ima desnosredinsko usmerjeno volilno telo, na lokalnih volitvah ni pričakovati reprize državnozborskih volitev. Na največjo podporo volilcev lahko tako kot pred štirimi leti računa SLS, pri celjskem županu Bojanu Šrotu (SLS) pa se zastavlja le vprašanje, ali bo izgubil kakšen volilni glas, ker je na primer Boško Šrot, ki poskuša odložiti odhod v zapor, prevzel vodenje celjske medijske hiše NT-RC. Na volitvah leta 2010 je namreč Šrot dobil kar 70-odstotno podporo Celjanov, ki so se udeležili volitev. Šrot si je interesno podredil tudi druge stranke, tako da niso naredile skoraj nič za promocijo njegovih protikandidatov.
V Kopru Boris za vedno
Polka Bošković in Boris Popovič bosta v Kopru osrednja protagonista predvolilnega županskega spopada, za katerega analitiki ocenjujejo, da bo glede na prve poteze precej »blaten«. Boris Popovič je še tik pred vložitvijo kandidatur taktiziral, verjetno bo nastopil kot predstavnik stranke Koper je naš, precej velika verjetnost pa je, da bo njegova lista Slovenija za vedno. Medtem je protikandidatka, ki je zbrala 500 glasov podpore, spremenila ime svoje liste v Polka Bošković na tvoji strani, na kateri je vseh 30 možnih kandidatov. Svoje vrste so uredili tudi v stranki SD, ki je vložila kandidaturo za županjo in 12 kandidatov na listi, le dva kandidata manj ima stranka Akacije Marka Breclja, ki se bo potegoval tudi za župana. Zato pa ima Združena levica na listi 22 kandidatov. V Kopru ugibajo, ali se bo uresničila napoved Boškovićeve, da bo odločitev padla v drugem krogu.
V Kranju spet ime
Novo mesto nov župan
V mestni občini Novo mesto je znano le to, da bo dobila novega župana, saj gre Alojzij Muhič, ki je županoval dva mandata, v pokoj. Njegova stranka ZZD (Zveza za Dolenjsko) na oktobrskih volitvah ne bo imela kandidata, ampak bo s SLS podprla kandidatko SD Mileno Kramar Zupan, ki se je na prejšnjih volitvah poslovila v prvem krogu. Enako se je zgodilo Gregorju Macedoniju, ki ponovno kandidira s podporo volivcev. Bojan Kekec, ki je pred štirimi leti izgubil županski stolček v drugem krogu, vztraja kot kandidat SDS. SMC se je odločila za Mojco Špec Potočar, čeprav kot sedanja podžupanja ni ravno novi obraz v politiki, na katere stavijo v stranki. V javnosti je krožilo tudi ime predsednika občinskega odbora Solidarnosti Damirja Skenderovića, kar so po objavah zanikali. Zdaj se ve, zakaj: kandidat je Uroš Lubej. Za Liberalnogospodarsko stranko kandidira Jože Kobe iz občinske uprave, Miloš Dular pa se ji je kljub napovedi odrekel. Med listami za občinski svet je največje presenečenje Lista Ivana Kralja, saj na njej ni starih političnih mačkov, ampak v glavnem ljudje, ki si služijo kruh v zasebnem sektorju.
V Velenju polomija SDS
Donedavni predsednik velenjskega odbora SDS Franc Sever je potem, ko so ga pred dnevi odstavili in za predsednika mestnega odbora SDS izvolili Antona de Costo, stranki močno zmanjšal možnosti na mestnih volitvah. Sever pravi, da so člani vodstva občinskega odbora o njem širili govorice, da se je »prodal županu Bojanu Kontiču«, ki spet kandidira. Sever letos več ni nameraval kandidirati, danes pa je vložil kandidaturo za župana s podpisi volivcev ter listo desetih kandidatov za mestni svet z imenom Vsi v isto smer – Sever. Na njej je kar sedem izmed sedanjih desetih svetnikov SDS v mestnem svetu. Vsi, vključno s Severjem, so ali še bodo SDS poslali izstopne izjave.
V Murski Soboti
Na Ptuju gneča na levi
Predvolilno dogajanje je na Ptuju precej mlačno. Posebnost je drenjanje kandidatov na levi politični polovici. Dosedanji župan Štefan Čelan (samostojna lista), Miran Senčan (Lista ZA Ptuj) in Vlasta Stojak (SD) si bodo morali razdeliti glasove sredine in levice. Doslej najmočnejša stranka SDS pa niti svojega članskega kandidata nima in je podprla edino kandidatko s tega političnega pola, ne pa na primer kandidata NSi Petra Pribožiča, ki kandidira že tretjič. Zato se bo z desnice veliko lažje prebiti v drugi krog volitev, kjer pa bi lahko bil že spet (četrtič) večni Štefan Čelan hud tekmec.
Novinci v Novi Gorici
Poleg starih znacev občinske politike (Matej Arčon, Andrej Miška, Darinka Kozinc, Miran Müllner in Gregor Veličkov) se v bitko za županstvo v Novi Gorici podaja precej novincev. Med njimi politolog Anton Harej (NSi), predsednica krajevne skupnosti Šempas Damjana Pavlica (SDS) ter podjetnik Luka Manojlovič. SMC je za svojega kandidata izbral relativno neznanega Egona Dolenca, podjetnika iz Prvačine. Za največji presenečenji veljata kandidaturi Manojloviča in njegove liste Goriška.si ter Kozinčeve, ki je še nedavno zatrjevala, da se za mesto županje ne bo potegovala, potem pa je iz SD bliskovito prestopila v Zvezo za Primorsko. Na zadnjih županskih volitvah je Kozinčeva bitko za županjo z Matejem Arčonom izgubila v drugem krogu, nekoč je bila tudi članica SDS.
Slovenj Gradec z novim starim županom
V Slovenj Gradcu bo novi župan zagotovo tudi stari župan, saj se bosta pomerila sedanji in bivši župan. Časa namerava podpreti Slovenjgraška lista, medtem ko si Zanoškar obeta široko podporo več političnih strank in list, ki jim je danes ponudil sodelovanje in so ga podpirale že na minulih volitvah. Potencialni tretji kandidat Ksandi Javornik, od nedavnega član SMC, ki ga je na volitvah 2012 za las premagal sedanji župan Čas, se za kandidaturo ni odločil. Tako se obeta dvoboj dveh povsem različnih že-županov z različnimi stališči o glavnih temah v MOSG. Za 25 sedežev v mestnem svetu se poleg list političnih strank potegujejo tudi tri nestranskarske liste pod vodstvi dosedanjih mestnih svetnikov Franja Murka, Borisa Raja in Vinka Vrčkovnika, ki imajo v svojih vrstah precej nekdanjih strankarskih članov in bivših ter aktualnih mestnih svetnikov.
