Vovk: Delegati NSi morajo imeti izbiro

Ljubljana – V Novi Sloveniji je predkongresno dogajanje na vrhuncu. Medtem ko je kazalo, da bo aktualni predsednik stranke Andrej Bajuk edini predsedniški kandidat na sobotnem kongresu v Novi Gorici, se je včeraj nepričakovano pojavil protikandidat – Franc Vovk, župan Dolenjskih Toplic.

Vovk bo na sobotnem kongresu NSi za predsednika kandidiral predvsem zaradi nezadovoljstva z načinom vodenja NSi, slabe komunikacije med vodstvom in "terenom" ter prepričanja, da morajo imeti delegati v Novi Gorici na izbiro vsaj dva kandidata. Vovk, ki je upal na predsedniško kandidaturo predsednika sveta NSi Alojza Peterleta, zatrjuje, da je njegova kandidatura resna. Na današnji novinarski konferenci je še povedal, da bo zadovoljen z 10 odstotki podpore delegatov.

Vovk ocenjuje, da so kritike vodstva vedno močnejše in zagotavlja, da dobiva vedno več izrazov podpore. "Zadovoljstvo ljudi na terenu je tako nizko, da se bojim, da ni bilo tako nizko še nikoli." Po besedah župana Dolenjskih Toplic stranka obstaja že pet let, zato je čas, da se " uvodni trenutki počasi končajo" in da se Nova Slovenija preoblikuje v sodobno in zmerno desnosredinsko stranko.

Pomanjkanje demokracije v NSi?

Vovk opozarja tudi na pomanjkanje demokracije v drugi največji vladni stranki, kar se še posebej kaže v zadnjem letu, odkar je v vladi. Eden od razlogov za kandidaturo je tudi bojazen, da delegati ne bi imeli možnosti v celoti izraziti svojih stališč in tako računa, da bo s predsedniško kandidaturo "dobil svojih 15 minut". Možnost izbire med več kandidati je posebej pomembna v trenutku, ko "ugled stranki pada", je dejal. Imeti le enega kandidata in odločanje za ali proti pa Vovku "diši po neki daljni preteklosti".

"Ne vem, če sem primeren kandidat, želim pa narediti vse, da bi prišlo do sprememb in da bi se lahko v stranki res pogovarjali na demokratičen način, " je povedal Vovk, ki je sicer do minulega tedna upal, da se bo pojavil predsedniški kandidat, ki bi bil v javnosti poznan in imel več izkušenj kot on.

Vovk ni podrobneje govoril o svojem programu, ker meni, da NSi ne potrebuje večjih programskih sprememb. Bolj pomembno se mu zdi vzpostavitev "vertikalne komunikacije" v stranki. "Brez komuniciranja in poznavanja terena je nemogoče usmerjati delo in aktivnosti stranke v pravo smer."

Vovk: O izstopu sem samo na glas razmišljal

Glede svojega morebitnega izstopa iz stranke v primeru izvolitve Andreja Bajuka je dejal, da je "v trenutku globoke razočaranosti o tem samo na glas razmišljal", ni pa nikoli določno napovedal izstop. Napoveduje, da v primeru poraza ne bo vrgel puške v koruzo, je pa opozoril, da je v stranki že prišlo do nekaterih izstopov.

Pojasnil je še, da na kongresu ne kandidira za nobeno drugo funkcijo, ker ob Andreju Bajuku ne želi sodelovati pri vodenju stranke, ker "enostavno ne verjamem v njegove metode". Bajukovim obljubam, da bo poskušal izboljšati komunikacijo s terenom, pa Vovk ne verjame, ker predsednik NSi to govori le v zadnjih 14 dneh. Pri tem je navedel tudi težavo, ker se s finančnim ministrom ni mogel sestati za pet minut, čeprav je na tajništvo velikokrat klical in mu je bilo zagotovljeno, da bo dobil termin za sestanek.

V politiko vstopil leta 2000

Franc Vovk, rojen leta 1960, je inženir strojništva. Od leta 1984 do 1997 je delal v novomeškem Revozu, nazadnje kot vodja prodaje Volva za območje nekdanje Jugoslavije in Albanije. Za tem je bil direktor podjetij Tehnounion, Scandicar in Volvove podružnice v Ljubljani.

Prvič je bil za župana Dolenjskih Toplic izvoljen leta 1998, leta 2002 pa je dobil še en mandat. V politiko je vstopil leta 2000 ob združitvi SLS in SKD, nato pa se je ob ustanovitvi NSi pridružil tej stranki.

Resni potencialni kandidati so si premislili

Prejšnji teden so odločitev, da ne bodo kandidirali, sporočili trije, ki so veljali za resne potencialne kandidate: evropska poslanca Ljudmila Novak in Lojze Peterle ter gospodarstvenik Miran Kramberger. Peterle je ob tem ostro kritiziral metode dela znotraj NSi, pri čemer da je z njim grdo obračunaval tudi Boštjan M. Turk, ki sploh ni član stranke. Turk je v sobotnem Delu v rubriki Prejeli smo zapisal, da je član stranke, a kaže, da njegova trditev ne drži. Iz urada evropskega poslanca Lojzeta Peterleta smo namreč včeraj prejeli dokumentacijo (urad si jo je pridobil, ker vodstvo NSi ni formalno pojasnilo Turkovega statusa), iz katere izhaja, da tajništvo NSi vodi Turka v registru pod kategorijo "simpatizer", in sicer od 14. aprila 2004 dalje, iz zapisnika seje ljubljanskega mestnega odbora NSi pa je razvidno, da ga mestni odbor po obravnavi pristopne izjave ni predlagal za člana, ker je menil, da njegovo članstvo "v tem trenutku ne bi bilo dobro za stranko" in da bi kot nečlan za stranko lahko naredil "več dobrega".

Sicer pa se je Lojze Peterle po odpovedi svoje kandidature za predsednika NSi in po vztrajnem nadaljevanju napadov odločil, da vloži odškodninsko tožbo zaradi obrekovanja proti dr. Boštjanu Turku, ki je avtor prenekaterih člankov in spornih izjav na račun Peterleta. Peterleta bo v tožbi zastopal odvetnik Daniel Starman.

Iz Mlade Slovenije, podmladka NSi, so včeraj sporočili, da odločno protestirajo proti izjavam Boštjana M. Turka o evropskem poslancu in predsedniku sveta NSi Lojzetu Peterletu. "V Mladi Sloveniji smo prepričani, da Lojze Peterle nikoli ni sodeloval oziroma bil sodelavec Udbe in kakršnih koli drugih tajnih služb. To je nedvoumno dokazal s svojim dosedanjim političnim delom doma in v svetu. Nedopustno je, da se v javnosti pojavljajo umazani napadi na človeka, ki je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade in eden ključnih oseb, zaslužnih za osamosvojitev Slovenije."