Vozniki kot v predoru, mejaki kot v zaporu

Protihrupne ograje: Dars v mesecu dni ni pojasnil, katere podlage so uporabili pri oblikovanju

pet, 20.02.2015, 06:00
Letos še 26 kilometrov ograj

 

Med Malencami in Šmarjem - Sapom ter med Uncem in Postojno so že zgradili 1,5 oziroma 3,8 kilometra protihrupnih ograj, letos pa jih bodo v dolžinah 7,6 kilometra ter 18,3 kilometra dokončali še na odsekih Brezovica–Vrhnika in Arja vas–Celje–Dramlje.

Celje – Dars niti po mesecu dni Mestni občini Celje ni pojasnil, na podlagi katerih prostorskih aktov so ob avtocesti na območju Celja postavili protihrupne ograje. Glede na videz ograj se zdi, da v Darsu vsaj pri priključkih Celje vzhod in Celje zahod projektov za protihrupne ograje niso uskladili z uredbama o obeh priključkih.



Po našem poročanju o pritožbah stanovalcev zaradi novih protihrupnih ograjah pri Celju so nekateri celjski mestni svetniki zahtevali, naj župan Bojan Šrot oziroma občina razrešita problem, ki je poslabšal bivanjske razmere, Celje kot krajinsko in turistično zanimivo lokacijo pa odrezal od pogledov uporabnikov avtoceste. Svetnika SLS Brane Nezman in Peter Pišek sta v svoji pobudi zapisala, da voznik »dobi občutek, da se vozi skozi predor«, prebivalci ob avtocesti pa so potisnjeni v razmere, kakršne »si predstavljamo v strogo varovanih zaporih«.

Darja Zabukovec, ki na občinskem oddelku za okolje, prostor in komunalo vodi sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, pravi, da v dokumentaciji po njihovi evidenci ni nobenega prostorskega akta, ki bi natančno opredeljeval umestitve in oblikovanja takšnih objektov. »Izjemi sta uredbi o lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata ter o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto. V uredbah je natančno določeno oblikovanje objektov, kar je treba pri umestitvi v prostor upoštevati, to pa velja vsaj za območji okoli vzhodnega in zahodnega avtocestnega priključka,« je povedala.

Neusklajeno z uredbama

To drži. V uredbi o Lopati piše, da morajo biti protihrupni objekti arhitekturno in krajinsko oblikovani skladno s sodobnimi načeli oblikovanja ter z upoštevanjem urbane in krajinske podobe prostora. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto postavlja podobne pogoje. »Zakonodaja vedno ne predpisuje gradbenega dovoljenja, čeprav moramo občani gradbeno dovoljenje dobiti že za navadno vrtno uto, a vedno je treba upoštevati prostorske akte,« je dejala Zabukovčeva. To bi torej lahko pomenilo, da Dars projektov za protihrupne ograje ni uskladil vsaj z uredbama o obeh priključkih.

Kaj pa drugi ukrepi?

Toda problem je širši. Potem ko smo na izvedbo in videz protihrupnih ograj novembra opozorili, sta pojasnila zahtevala Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) in nevladni Inštitut za politike prostora. DKAS je krajinske arhitekte, ki so po navedbah Darsa sodelovali pri projektiranju, pozval, naj pojasnijo, kakšna je bila njihova vloga in strokovna odgovornost za ograje. Izvedeli nismo več kot to, da so dobili izhodišča, ki se jim niso mogli izogniti. Še manj so lahko polemizirali o tem, da bi hrup lahko zmanjšali tudi z drugimi ukrepi, ki jih poznajo v soseščini: preplastitvami vozišč z manj hrupnim asfaltom, zmanjšanjem dovoljene hitrosti, prepovedjo nočne vožnje tovornjakov ... Namesto tega je šlo za ukrepe ene same vrste in na zalogo za domnevno povečevanje hrupa za naslednji desetletji. Prav zato morajo menda ograje ponekod biti celo višje od sedmih metrov.

Prijavi sovražni govor