Vožnjo s kolesi je treba dovoliti po vseh poteh in šele potem zapreti sporne odseke, menijo kolesarji.

Maribor, Ljubljana – Gorski kolesarji so se množično odzvali na osnutek zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. Pred javno razpravo, ki bo predvidoma jutri, so pripravili številne pripombe s skupnim imenovalcem, da je treba za kolesarjenje vse poti odpreti in šele nato problematične odseke zapreti.

To je torej povsem nasprotno stališče od tistega v osnutku zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Zakonodajalec bi namreč vožnjo v naravnem okolju prepovedal, razen v primerih, ko bi gorski kolesarji dosegli dogovor z lokalnim planinskim društvom oziroma upravljavcem ali lastnikom poti.

Osnutek zakona prepoveduje vožnjo, ustavljanje in organiziranje vožnje s kolesi v naravnem okolju. Izjema je gozdni prostor, torej gozdne ceste, označene gozdne vlake ter druge označene poti na območjih, določenih v prostorskem delu gozdno-gospodarskega in lovskega upravljavskega načrta območja. Predvideva, da bodo poti in pogoje njihove rabe določili in skladno s predpisi o gozdnih prometnicah označili lastniki, Zavod za gozdove Slovenije in lokalna skupnost. Vožnja bo dovoljena še po kolovozih in poljskih poteh.

Podobno je pri planinskih poteh. Če bo osnutek obveljal, bo vožnja dovoljena le po poteh, ki jih bo določilo ministrstvo na predlog skrbnika planinske poti in po predhodnem soglasju zavoda za varstvo narave. Poti označijo skrbniki planinske poti in lokalna skupnost.

Na predvideno ureditev je dalo pripombe več zainteresiranih skupin in njihove pobude so v celoti objavljene na spletni strani Mtb.si. Regionalna razvojna agencije (RRA) za Koroško, denimo, podpira začetek reševanja problematike vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, »saj na Koroškem še posebno občutimo več voženj z motokros motorji, s štirikolesniki in z motornimi sanmi v naravnem okolju ter njihove posledice«. Ne strinjajo pa se s splošno prepovedjo vožnje z gorskimi kolesi v naravnem okolju, saj je po njihovem mnenju kolo predvsem športni pripomoček, in ne le vozilo.

Marjan Tkavc, avtor spletne strani Mtb.net, meni, da bi bila nujna ustrezna študija, ali je negativen vpliv kolesarjev na naravo večji od vpliva pešcev. Po njegovem mnenju tuji viri kažejo ravno nasprotno, zato v tujini ni splošne prepovedi za kolesarje: »Pohodniki, gorski kolesarji in jezdeci v sožitju uporabljajo poti, tudi ozke visokogorske planinske poti.« Določene poti so za kolesarjenje zaprte, nekatere so, denimo, odprte le za jezdece.

Po mnenju nekaterih kolesarjev sta v isti zakon stlačeni dve povsem nezdružljivi področji: vožnja z motornimi vozili in vožnja s kolesi. Napisati bi bilo treba dva ločena zakona in razmejiti vožnjo z motornimi vozili in kolesi, saj bi s sprejetjem osnutka zakona, kakršnega predlaga ministrstvo za okolje in prostor, utrpeli »gospodarsko škodo predvsem v turizmu, onemogočena bi bila rekreativna dejavnost gorskih kolesarjev. S tem bi bila povzročena gospodarska škoda proizvajalcem, prodajalcem ter serviserjem gorskih koles in opreme, precej bi bile tudi zmanjšane možnosti za normalno delo tekmovalcev v vseh zvrsteh gorskega kolesarjenja.«